Iztok Osojnik
Lovec na jelene
Lovec na jelene
Na mestnih ulicah je polno jelenov.
Nevidni so, zelene, poslikane
plesalke, rogate in tihe, v krilcih prosojnih
z majhnimi repi drsijo čez čas in izginejo.
Včasih, tik preden zaloputne kdo z vrati
in jim glavo ponosno zmaliči, jih sune ob zid,
ali z avtom povozi, jih zagleda za hip. Njihove
čutne, vlažne oči. Temno iskreče. Kupole zvezd,
širina globokih gozdov. Prosojna jezera,
v katerih tuji pogled v steklenem rovu tone
v brezdajno tihoto – kdo ve, zakaj je tako.
Lovec na jelene, razsrediščeni stezosledec na
sledi teh zelenih ptic iz nevidnega gozda. Ko ga
oblizne jelen, tudi sam odvrže liste, izgine z njim.