Primož Čučnik
Akordi II
Akordi II
à Reverdy
O fant, kam drsaš, v jezi
na drsalkah ne poznaš smeri.
Je vesolje, kamor te nosi in se drsalke
več ne stikajo s tlemi pod tabo.
Ali plesalci tu na glavah plešejo
ali samo padajo
in so globoko v naglem padanju.
Drobne pike so planeti in drsalke
vsake toliko zdrsnejo z ukrivljene ploskve.
Je to ples o plesu, ali zemlja že
ves čas pleše in je tvoje drsanje le želja.
Če se premikaš s tako naglico, te sploh
še kdo ustavi, vidi sneti drsalke.
Dober drsalec si, tvoje drsanje
je let okruškov kometa v kozmosu.
Si kdaj videl utrinke, zagledal
bliske, nenadne, zaslišal velike poke.
Je razneslo tvoj notranji, človeški glas ali
se je izustil molčečnež, ki se prej ni še nikoli.
Ah, treseš se (ko zadrsaš v praznino),
drsalke ječijo: Ne obžaluj ničesar.