Škripa? Pa ti zaplato časopisa
marljivo zloži v kvadrat
in prilagodi, da se ta vratca
ne bodo večno odpirala.

V kamnit prši vodnjak
zamazan mestni sneg.
To je vse, zdi se, vendar je ostal
zadnji majhen dolgec.

Spomniti še moram človeka
vsega, česar se sam še ni,
dragi, na primer, v lekarno
mora v pulzirajoči tišini.

In, pod lekarniško kobro stoječ,
na triumfiranje zla naj pogleda
brez zlobe, ne zato, ker je dober,
pač pa zato, ker je življenja konec.