Aleš Debeljak
[Nič ni dosegljivo]
[Nič ni dosegljivo]
Boštjanu Seliškarju, ponovno
Nič ni nedosegljivo. Noben glas se ne podvoji.
Kot da se nikoli ni zgodilo. Mirno trajajo stvari.
In zjutraj se bo zdanilo. Po žilah teče kri.
Ti si nič. Za vse druge, z izjemo neke ženske, si
globoka tema na rečnem dnu. Brezupno gladek kamen
z modrikastim nadihom. Vdolbina v vodnjaku. Nikogaršnji
začetek, ki ga nihče ne spozna. Kakor Scottov dnevnik,
izgubljen v polarnem metežu. Ti si nič. Morda si moja
žalost, široka kot nebo. In prostor in praznina filma,
za vselej navitega v kolut. Mesto ni zdaj nič bolj ne-
bogljeno kakor prej. Samo jaz, to lahko delam, bom zvenel
na frekvenci tvojega molčanja in čakal, da mi odgovoriš.