Tomaž Šalamun

slovenščina

Radoslav Dabo

hrvaščina

ANDRAŽ

Moj brat stopi gol, lep kot deviški vrelec
v dvorano in ubije jagnje iz ljubezni:
jemo in premišljujemo sliko.
Sani zarjavijo čez poletje, nebo se zniža

in postane vlažno, zemlja rodi jagode.
Vojaki stojijo lačni
med narcisami rumenimi kot noč,
jasna, jasna straža;

roloji so spuščeni in zaklenjeni,
markacija pelje v gore, v Trnovski gozd,
o, Čaven, zrak nabit z angeli,

krediti armade, kruh, kruh,
o, Sibila, razlita, strnjena barva,
nepremično, nespremenljivo hrepenenje.

© Tomaž Šalamun
Iz: Amerika
Maribor : Založba Obzorja, 1972
Avdio produkcija: Študentska založba

ANDRAŽ

Moj brat uđe nag, lijep kao djevičanski izvor
u dvoranu i zakolje janje od ljubavi:
jedemo i o slici razmišljamo.
Saonice tokom ljeta zahrđaju, nebo se slegne

i postane vlažno, zemlja rodi jagode.
Vojnici ogladnjeli čekaju
među narcisima rumenim kao noć,
jasna, jasna straža;
žaluzine su spuštene i zaključane,
markacija vodi u goru, u Trnovsku šumu,
o, Čavne, zrak ispunjen anđelima,

krediti vojski, kruh, kruh,
o, Sibilo, razlita zaokrugljena bojo,
nepomično, nepromjenljivo čeznuće.

©Tomaž Šalamun
Prijevod Radoslav Dabo

Iz: Riva

Zagreb: Meander 1997