Gregor Podlogar
slovenščina
KUNSTI LÜHILUGU
Peggy Guggenheimi muuseumi
palavas aias Veneetsias
seisab Anish Kapoori skulptuur,
tumehall graniidist tahukas.
Halli graniidi sisse on raiutud
kaks nõgusat sõõri,
mis on lihvitud
siledaks ja süsimustaks.
Tumepruun mees heledas särgis,
võimalik, et Kapoori kaasmaalane,
küsib, kas see on peegel.
"Maagia. Meister, ma ütlen."
Mees vaatab end nõgusast sõõrist:
kaugelt paistab nägu laiem,
totakas, ja lähedalt pisem.
Ta hakkab naerma ja torgib veel.
"Näe! Näe." Ta vangutab pead,
naerab ja koogutab
suurte sõõride ees.
Lõpuks tõsineb ja pöördub.
"See ajab südame pahaks.
Pea hakkab ringi käima.
See ajab oksele, boahhh!"
Ja siis ta läheb.
Iz: Heureka
Tallinn: Eesti Keele Sihtasutus, 2008
Avdio produkcija: Literaturwerkstatt Berlin 2012
KRATKA ZGODOVINA UMETNOSTI
Na vročem vrtu muzeja Peggy
Guggenheim v Benetkah
stoji skulptura Anisha Kapoorja,
temno siva granitna kocka.
V sivi granit
sta izklesana vbočena kroga,
gladka in sijoča,
skoraj čisto črna.
Temnopolt moški v poletni majici,
morda Kapoorjev rojak,
me sprašuje, ali je to ogledalo.
»Čarobna je. Mojstrovina, vam rečem.«
Moški se opazuje v krogih:
od daleč se obraz prikaže večji,
bedast, od blizu pa je majhen.
Moški se smeji in kar naprej dotika skulpture.
»Poglej!« »Samo poglej to!« Zmajuje z glavo,
se smeji, sklanja se
k velikim črnim krogom.
Potem se spet zresni.
»Od tega mi je slabo.
Vrti se mi v glavi.
Na bruhanje mi gre, beeeeek!«
In potem gre.