Tomaž Šalamun

slovenščina

Jolka Milič

italijanščina

MRTVI FANTJE

mrtvi fantje! mrtvi fantje!
kjer v stepah hušknejo ptice in se razpolovi dan
kjer so kocke glav jadrnice za šepetanje in se vozovi desk odbijajo od skal
kjer so jutra bleščeča kot oči slovanov
kjer se na severu kloftajo bobri da odmeva kot vabilo k smrti
kjer kažejo otroci podplute oči in z besom skačejo po butarah
kjer z odtrganimi rokami plašijo sosedom bike
kjer čakajo mraz v vrsti
kjer smrdi kruh po kisu, ženske po zvereh
mrtvi fantje! mrtvi fantje!
kjer se čekani zabliskajo in zašumijo pravljice
kjer je največja umetnost pribiti sužnja v loku skoka
kjer koruzo zažigajo na ogromnih ploskvah da jo zavoha bog
mrtvi fantje! mrtvi fantje!
kjer so posebne cerkve ptic da se privajajo bremenu duše
kjer prebivalci pri vsakem obroku hrane tleskajo z naramnicami in pod mizo teptajo
                                                                                        svete tekste
kjer so konji črni od saj
mrtvi fantje! mrtvi fantje!
kjer so keglji orodje velikanov ki si trejo mastne dlani ob hlodih
kjer bi šalamuna pozdravili s krikom
mrtvi fantje! mrtvi fantje!
kjer so vsi vratarji rumenokožci da porabijo manj časa za zapiranje oči
kjer prodajalce mesa dotolčejo z loparji in jih ne pokopljejo
kjer teče donava v kino iz kina v morje
kjer je vojaška trobenta znak za pomlad
kjer delajo duše visoke loke in šepetajo v zboru zveri
mrtvi fantje! mrtvi fantje!
kjer je branje utrjeno z gramozom da se sliši če se udari obenj
kjer so drevesa na navoj, drevoredi na sklepe
kjer otrokom že prvi dan po rojstvu zarežejo kožo kot plutovcem
kjer točijo alkohol starkam
kjer si mladina grebe po ustih kot bager po dnu reke
mrtvi fantje! mrtvi fantje!
kjer so matere ponosne in rujejo iz sinov vlakna
kjer so lokomotive polite z losovo krvjo
mrtvi fantje! mrtvi fantje!
kjer luč zgnije in poči
kjer so ministri oblečeni v granit
kjer so čarovniki začarali da so živali padle v košare šakali stoje na očeh vider
mrtvi fantje! mrtvi fantje!
kjer s križi označujejo strani neba
kjer je žito hrapavo in lica zabuhla od požarov
kjer imajo črede usnjene oči
kjer so vsi slapi iz testa, vežejo jih s črnimi trakovi mladih bitij
kjer genijem razbijejo nartne kosti s kavlji za transportiranje lesa
mrtvi fantje! mrtvi fantje!
kjer je fotografiranje omejeno na rastline ki potem rasejo naprej in razženejo papir
kjer se na podstrešjih sušijo slive in kapljajo v stare pesmi
kjer matere vojakov pakete s hrano navijajo na kolo
kjer so čaplje stesane kot atletske postave argonavtov
mrtvi fantje! mrtvi fantje!
kjer pridejo mornarji na obisk
kjer v vilah razgečejo konji, dišijo popotniki
kjer so kahlice po kopalnicah prelepljene z risbami irisovih semen
kjer ljudožrce hranijo s skodlami
kjer so trte zavite v sive pajčolane da se naredi mrena na očeh ljubosumnih

© Tomaž Šalamun
Iz: Bela Itaka
Ljubljana : DZS, 1972
Avdio produkcija: Študentska založba

GIOVANI MORTI

giovani morti! giovani morti!
dove nelle steppe gli uccelli spiccano il volo e il giorno si dimezza
dove i cubi delle teste sono velieri per sussurrare e i carri
             delle assi di legno rimbalzano dalle rocce
dove i mattini sono splendidi come gli occhi degli slavi
dove a nord i castori si schiaffeggiano e gli schiaffi
              risuonano come un invito alla morte
dove i bimbi mostrano gli occhi cerchiati e con rabbia
              saltano su fastelli di legna
dove con braccia strappate spaventano i tori dei vicini
dove aspettano il freddo in fila
dove il pane puzza di aceto e le donne di bestie feroci
giovani morti! giovani morti!
dove rilucono le zanne e le fiabe frusciano
dove la più grande arte è inchiodare uno schiavo all'arco del salto
dove bruciano il mais su enormi superfici sicché dio lo fiuta
giovani morti! giovani morti!
dove ci sono apposite chiese di uccelli affinchè si abituino
             al fardello dell'anima
dove gli abitanti ad ogni pasto fanno schioccare le bretelle
             e sotto il tavolo calpestano testi sacri
dove i cavalli sono neri di fuliggine
giovani morti! giovani morti!
dove i birilli sono arnesi dei giganti che si strofinano
             le mani unte sui tronchi
dove saluterebbero šalamun con un grido
giovani morti! giovani morti!
dove tutti i portieri sono di pelle gialla per perdere meno tempo
             a chiudere gli occhi
dove i venditori di carne sono percossi a morte con le racchette
            e non vengono sepolti
dove scorre il danubio nel cinema dal cinema nel mare
dove la tromba militare è un presagio di primavera
dove le anime fanno ampie volute e mormorano in coro con le belve
giovani morti! giovani morti!
dove la lettura è rinforzata con la ghiaia perché si senta
             se si urta in essa
dove gli alberi sono a spirale, i viali a giunture
dove ai bimbi di un giorno intagliano la pelle come agli
             alberi di sughero
dove spacciano alcool alle vecchie
dove i giovani scavano nella propria bocca come la ruspa
             nel fondale di un fiume
giovani morti! giovani morti!
dove le madri sono orgogliose e dai figli sradicano fibre
dove le locomotive sono imbrattate di sangue di salmone
giovani morti! giovani morti!
dove la luce marcisce e scoppia
dove i ministri indossano granito
dove i maghi hanno incantato gli animali fino a farli cadere
             in canestri, gli sciacalli stanno sugli occhi delle lontre
giovani morti! giovani morti!
dove segnano con delle croci i punti cardinali
dove il grano è ruvido e le guance gonfie a causa degli incendi
dove le greggi hanno occhi di cuoio
dove tutte le cascate sono di pasta cruda, le collegano con
             nastri neri di giovani creature
dove ai geni rompono le ossa dei piedi con gli uncini per
             il trasporto di legname
giovani morti! giovani morti!
dove è permesso fotografare solo piante che dopo continuano
             a crescere e fanno scoppiare la carta
dove nei solai si stanno seccando le prugne e gocciolano
             in vecchie cantilene
dove le madri dei soldati avvolgono pacchi di viveri su una ruota
dove gli aironi sono squadrati come le atletiche sagome
             degli argonauti
giovani morti! giovani morti!
dove vengono in visita i marinai
dove nelle ville nitriscono i cavalli, odorano i viandanti
dove le piastrelle nei bagni sono ricoperte con disegni
             di semi d'iris
dove nutrono i cannibali con assicelle di legno
dove le viti sono avvolte in velli grigi perché si faccia
             una cateratta sugli occhi dei gelosi
giovani morti! giovani morti!

©Tomaž Šalamun
Translated by Jolka Milič



In: Fuoco verde, fiore verde = Zelen ogenj, zelen cvet

Koper : Lipa 2000