Brane Mozetič

slovenščina

Janko Ferk

nemščina

[Ljuba Ana]

Ljuba Ana, Ljubljana je kot huda nočna mora. Prvo kar
ti pade na pamet v tem mestu je, da bi si prerezal
žile, ali zadrgnil zanko okoli vratu, ali skočil z
nebotičnika. Moral bi biti kar naprej pijan ali zadet,
da bi zdržal. Prijatelji niso prijatelji, znanci
niso znanci, ljubimci niso ljubimci, mati ni mati,
oče ni oče, žena ni žena, tla niso tla, vse lebdi
v praznini, ki ji ni konca, prividi, duhovi,
spake, voda ni voda in zrak ni zrak, ogenj ni ogenj.
Ljuba Ana, tvoje mesto je konec sveta,
brez kakršnegakoli upanja, je vegetiranje, so peklenske
muke, je tiščanje v želodcu, je koncentracija vseh
negativnih sil, ki težijo le k temu, da naredijo
iz tebe bebca, pohabljenca. Ljubljana, lepo
zveneča kača, ki ti nežno ovije telo, počasi,
z občutkom, da ti zmanjkuje zraka in se je ne
moreš rešiti, vselej gre s tabo, leze za tabo,
tako pisana, nenevarna. Izgini, pogrezni se v
močvirje, vrni se nazaj v blato, za vedno,
odreši nas.

© Brane Mozetič
Iz: Banalije
Ljubljana: Škuc-Lambda, 2003
Avdio produkcija: Študentska založba

[Liebe Ana]

Liebe Ana, Ljubljana ist wie ein schlimmer nächtlicher Alp. Das erste
das Dir in dieser Stadt einfällt ist, dass Du Dir die Adern aufschneiden
könntest, oder eine Schlinge um den Hals legen, oder vom Wolkenkratzer
springen. Ich müsste ständig betrunken oder eingeraucht sein,
um es auszuhalten. Freunde sind nicht Freunde, Bekannte
nicht Bekannte, Liebhaber nicht Liebhaber, die Mutter ist keine Mutter,
der Vater kein Vater, die Frau keine Frau, der Boden kein Boden, alles schwebt
in der Leere, die kein Ende hat, Schemen, Geister,
Fratzen, das Wasser ist kein Wasser und Luft nicht Luft, Feuer kein Feuer.
Liebe Ana, Dein Platz ist das Ende der Welt,
ohne irgendeine Hoffnung, ist Vegetieren, sind Höllenqualen,
das Magendrücken, ist die Konzentration aller
negativen Kräfte, die nur bestrebt sind, aus Dir einen
Trottel zu machen, einen Beeinträchtigten. Ljubljana, schöne
klingende Schlange, die sich zärtlich um Deinen Körper schlingt, langsam,
gefühlvoll, dass Dir die Luft ausgeht und Du Dich ihrer nicht
erwehren kannst, sie geht immer mit Dir, steigt Dir nach,
so bunt, ungefährlich. Verschwinde, versinke im
Moor, gehe zurück in den Sumpf, für immer,
erlöse uns.

Aus dem Slowenischen von Janko Ferk