Ivo Svetina
[Pijeva vino]
[Pijeva vino]
Pijeva vino in med tvojimi stegni avgust ...
Slačim te sredi trga, obzidanega z visokim večerom:
mačka se plazi okrog smeti, gnijoče zelenjave,
pes se trese na vogalu, tik vhoda v taverno,
kjer sediš širokoboka, iz rodu boginj plodnosti,
da tvoja koža tiho diha in se iz nje proti strašnemu etru
dviga vonj po mojem razlitem semenu.
Dvigneš kozarec, oko se ti pozlati
in vlažne ustnice se dotaknejo hladnega meseca.
Pod tanko obleko, ki ti jo je podarila deklica,
ko je zapustila tvojo sobo, ti nabrekneta bradavički,
da ima vino okus po solzah, ki jih v ugasli dan
prikliče koprnenje po tvojem tlesu,
gladkem, tujem kot kip egipčanske kraljice.
Koprnenje po temnem dnu, kjer ždi tvoja duša,
sama s seboj, objemajoča spomin na rojstvo.
Na dan, ko se je iz tebe vzdignil moški
in si bila njegov prvi, krvavi vdih.