Alojz Ihan
Geni
Geni
Žrebali smo med vsemi v laboratoriju
in je kocka pokazala na mene,
potem sem hočeš nočeš dal nekaj krvi,
iz krvnih celic smo izrezali gene
in jih presadili v mišji zarodek.
Bil sem navzoč, ko se je miška z mojimi geni rodila,
skrbno sem opazoval njeno rast,
ji vsak dan meril inteligenco,
spretnost pri plezanju čez ovire, njeno kondicijo;
rezultati niso bili spodbudni,
miška je bila povsem povprečna,
rada je grizla pšenična zrna
in jih izrivala iz kletke, ko se je najedla;
po pol leta brezuspešnih meritev
smo sklenili poskus končati,
miško sem vrgel v plinsko komoro,
ko pa bi moral odpreti ventil,
sem si premislil,
v miški so bili moji geni,
čeprav nič prida, se mi je milo storilo
in sem rešil miško,
od tedaj živi nekje v mojem stanovanju,
ne vem, kje si je našla brlog,
puščam ji popolno svobodo,
pod mizo ji nastavljam sir in pšenico,
le ob večerih včasih poslušam tiho škrebljanje izza omar.
Včasih mislim, da sedi v temi in si izmišlja pesmi,
mogoče je bil presajen tak gen,
potem skrbno zaprem okna in zaklenem,
še prej pa pred hišna vrata nastavim skodelo mleka
s posebej pripravljenim strupom,
ki je ob najmanjši količini smrten za mačke.