Milan Dekleva
GRAL
Mogoče sem singulariteta.
Popolna utvara. Mogoče.
Ampak sem, ecce homo!
Kako me boš našel?
Pojdi do Rumene gore.
Nad skalno okljuko boš
videl cedro, zasukano od vetrov.
V njenem vrhu ščinkavca
z iskrečimi očmi, v katerih
nabreka morje. Sedi, počivaj.
Čakaj, da čas dobi podobo
pasje elipse. Vzpostavi nadčutno
zvezo z Luno, takoj, ko stopi v hišo
Siddharte, princa improvizacije.
Poljubi plamen voščenke,
zdrsni v globino grla in se upihni.
Verjemi, da ni bilo zastonj.
Da ni bilo zastonj? Ne verjemi!