Karol Chmel
slovaque
ANDRAŽ
Moj brat stopi gol, lep kot deviški vrelec
v dvorano in ubije jagnje iz ljubezni:
jemo in premišljujemo sliko.
Sani zarjavijo čez poletje, nebo se zniža
in postane vlažno, zemlja rodi jagode.
Vojaki stojijo lačni
med narcisami rumenimi kot noč,
jasna, jasna straža;
roloji so spuščeni in zaklenjeni,
markacija pelje v gore, v Trnovski gozd,
o, Čaven, zrak nabit z angeli,
krediti armade, kruh, kruh,
o, Sibila, razlita, strnjena barva,
nepremično, nespremenljivo hrepenenje.
Extrait de: Amerika
Maribor : Založba Obzorja, 1972
Production audio: Študentska založba
ANDRAŽ
Môj brat vstupuje nahý a krásny ako panenský prameň
do sály a zabíja jahňa z lásky:
jeme a dívame sa na obraz.
Sane v lete zhrdzavejú, nebo poklesne
a zvlhne, zem rodí jahody.
Vojaci stoja hladní
uprostred narcisov žltých ako noc,
jasná, jasná stráž;
rolety sú spustené a zamknuté,
značky vedú do hôr, do Trnovského lesa,
ó, Čavenije, vzduch prepchatý anjelmi,
kredity armády, chlieb, chlieb,
ó, Sybila, rozliata stuhnutá farba,
nehybná, nemeniteľná túžba.
In: Tomaž Šalamun: Slovesá Slnka. edícia poézia