Dane Zajc
UTOPLJENKA
UTOPLJENKA
Voda. Voda te pokriva.
Po njenem dnu drsi pesek.
Drsenje drobnih ur, ki suho šume trenutke.
Sveče dneva so ugasnile
v zelenih očeh reke.
Svetla skorjica meseca
je padla vanje. Na tvoj vrat.
Razparala je tvoje oblačilo,
sešito iz zelenih vodnih listov.
(Veter se je lovil okrog vrbe kot srobot
z zelenimi šepetajočimi prsti.)
Žarek daljne zvezde, tenek kot misel,
je prebodel tvoje prsi.
Hladna ostrina daljave
na belem siju kože.
Voda te odnaša.
Voda češe tvoje lase
z dolgimi steklenimi prsti.
Skorjica meseca presenečeno bega
po tvojih bokih.
Potem se oglasi tiktakanje peska.
In kosmate krevljaste roke korenin te zgrabijo.
In rumeni mesec te išče
kot zbegana riba.
Voda. Sence beže čez oči reke.
Belo cvetje pen zacvete
na črnem obrazu tolmuna.
Tisoči drobnih ur se usipavajo v tvoja ušesa.
Njihovi glasovi imajo mehke noge pajkov.