Uroš Zupan
San Francisco
San Francisco
Tu sem Frisco, tu, sveti asfalt mi poljublja
podplate, beli bizoni topotajo skozi moje
vlažne sanje, Kenneth Patchen spreminja
moje besede v slike,
tu sem, na apokalipsi ventilatorja,
na glasu Joni Mitchell, ki buta ob stene
italijanske restavracije – O Mingus, Mingus! –
neznan band šopa zategel blues v Victorija Cornerju,
glave skinheadov se svetijo v neonu, angeli
pekla so napravili namišljen pentagram,
joint jim šiba iz rok v roke,
tu sem, na Castro Streetu, počasni tramvaj se
vzpenja v Platonovo votlino, kri mi pulzira
v žilah, erekcija misli pritegne pozornost
negovanih pedrov, napete riti se mi smejijo
izpod usnjenih hlač, svetleče se kurčeve
glave se trgajo izpod zadrg,
tu sem, gospodar Cable Carov, kot fantom se plazim
skozi China Town, saksofon joče na Clayu,
na Sacramentu, na Washingtonu, na Jacksonu,
vibracija glasbe kot ogromen klobuk pokriva Frisco,
tu sem, na O’Farellu pohodim miniaturnega Batmana
Bona Voxa, harlekinski hipiji mi silijo v žepe,
mi ponujajo falzificirane karte za koncert
Grateful Deadov, Tom Waits me gleda s plakatov,
za en dan sem ga zamudil, zadržali so me
solipsizmi motelskih sob v Santa Cruzu,
pojedla in izpljunila me je pacifiška avtocesta,
tu sem, na nedeljskem joggingu beatniških okostnjakov,
v vonju, lebdečem pod stropi kitajskih restavracij,
v Run DMC rapu, na Civic Centru, na Hallidie
Plazi med kitarskimi riffi južnjaškega boogija,
na Columbus Avenue edini človek, ki se je slikal
v City Lights Books in čez cesto v Tosci,
v italijanskih operah, v trebuhu F. F. Coppole,
v pekočem zdrsu Jacka Danielsa, v oskubljenih
mednožjih brodwayskih kurb,
tu sem, na štiriindvajseti ulici skačem v knjige,
v katerih nastopajo bradači s karamazovskim
sindromom v družini, v anarhističnih
knjigarnah se pričkam s kosmatimi Bakunini,
ki podtikajo bombe ljubezni, z idiotskimi
komunističnimi agitatorji, ki so odšli v
Nikaragvo, da bi tam pomagali žvečiti listje koke,
tu sem, v zalivu, kjer Butthole Surfers režejo
valove, Bay Bridge me nese v Oakland, plavi angeli
krožijo okrog Colloseuma, ropotanje Subwaya prebije
toplo novembrsko noč, umsko dihanje potuje
iz Narope, čutim njegovo žgečkanje, moji škornji
posiljujejo pločnike, klošarji raziskujejo poetiko
preživetja, cigarete jim dogorevajo med prsti,
poceni vino jim požira jetra,
tu sem, jaham rumene dinozavre, prisluškujem Mehikancem,
ponoči me prebuja njihov glasni mambo, zjutraj me
okopa njihov svetli smeh, gledam proti Down Townu
in lesene hiše mi padajo v oči, prsti tipajo
zadnje grame tahitijske marihuane, ki mi je še ostala,
tu sem,
svoje srce sem zakopal v San Franciscu.