Stanka Hrastelj 
Translator

on Lyrikline: 1 poems translated

from: croata to: esloveno

Original

Translation

MOJ ČOVJEK PSALAM

croata | Dorta Jagić

niz
mlaz
kroz oluke
gričke topove, viadukte
i kabanice vinule se molitve ocu
s taman dovoljno koljena
odapete pravo u treće nebo
i poslije najuže, četvrte strašne zime
kao jeka šiknuše, doletješe nam
u staro malo hrvatsko nebo
kao lav, golubovi, ribe lijepe
te trojstvene božje oči
te oči kao ljetni vlak za split
kao noćno sanjkanje, kao agavin
prsnuli život
ovdje je nebo lazar, izađi
lazar nebo je odvalilo kamen i izašlo
iz gliptoteke stolne crkve
odmotalo zavoje, iscjelilo svoju suhu
betlehemsku zvijezdu.
nisko pod njim božje su ruke
zadavile oblake krivnje
znaš koje one što su ih stare svinje
oprasile iu svraki, crnih kopčica saveza
s izidom i bebom koja ne raste
nit zna tko je taj ranjenik
taj moj čovjek psalam
sad napokon pjeva slobodan
ubrzano diše na božje oči
kao dijete što je netom istrčalo
iz otključanoga ormara
nema više naslijeđenog tereta predaka
pa u tri dana izrasta u sav dovoljan dom
meni i djeci, božjim riječima
što ih razmazuje po ulju, potoku
noću slika psalme u ateljeu,
imenuje voće i stvari
svake subote
snima dokumentarac o svojoj šetnji
edenskim vrtom i držanju za spasiteljevu
probodenu ruku
i kako mu tada iz usta
ispadaju i suše se na tlu sve one
plastične molitve svecima
u nanizanim zrnima
na napuhivanje i
umiranje

© Dorta Jagić
Audio production: Tomislav Krevzelj, Udruga radio mreza 2011

MOJ MOŠKI PSALM

esloveno

navzdol
v curkih
po žlebovih
topovih z griča, viaduktih
in plaščih so se pognale molitve k očetu
z ravno dovolj koleni
naperjene naravnost v trtje nebo
in po najožji, četrti strašni zimi
so kot odmev švignile, priletele k nam
v staro malo hrvaško nebo
kot lev, golobi, lepe ribe
te trojnostne božje oči
te oči kot poletni vlak za split
kot nočno sanjkanje, kot agavino
razpočeno življenje
tukaj je nebo lazar, pridi ven
lazar nebo je odvalilo kamen in prišlo ven
iz egiptovske stolnice
odvilo povoje, ozdravilo svojo suho
betlehemsko zvezdo.
nizko pod njim so božje ruke
zadavile oblake krivde
veš katere tiste ki so jih stare svinje
spočele s srakami, črni sponk zaveze
z izido in novorojenčkom ki ne raste
i ne ve kdo ja ta ranjenec
ta moj moški psalm
zdaj končno poje svoboden
pospešno diha z božjimi očmi
kot otrok ki je pravkar pritekel
iz odklenjene omare
ni več podedovanega bremena prednikov
v treh dneh lahko zraste v povsem soliden dom
zame in otroke, z božjimi besedami
ko jih razmazuje po oljni barvi, potoku
ponoči v ateljeu slika psalme,
imenuje sadje in stvari
vsako soboto
snema dokumentarec o svojem sprehodu
po rajskem vrtu in držanju odrešenikove
prebodene roke
in kako mu takrat iz ust
padajo in se na tleh sušijo vse tiste
palstične priprošnje svetnikom
v nanizanih jagodah
napihujejo se in
umirajo

prevedla Stanka Hrastelj