ANDRAŽ

Moj brat stopi gol, lep kot deviški vrelec
v dvorano in ubije jagnje iz ljubezni:
jemo in premišljujemo sliko.
Sani zarjavijo čez poletje, nebo se zniža

in postane vlažno, zemlja rodi jagode.
Vojaki stojijo lačni
med narcisami rumenimi kot noč,
jasna, jasna straža;

roloji so spuščeni in zaklenjeni,
markacija pelje v gore, v Trnovski gozd,
o, Čaven, zrak nabit z angeli,

krediti armade, kruh, kruh,
o, Sibila, razlita, strnjena barva,
nepremično, nespremenljivo hrepenenje.

© Tomaž Šalamun
De: Amerika
Maribor : Založba Obzorja, 1972
Producción de Audio: Študentska založba

ANDRAŽ

Moj brat uđe go, lep kao devičanski izvor
u salu i ubije jagnje iz ljubavi:
jedemo i promišljamo sliku.
Sanke zarđaju preko leta, nebo se snizi

i postane vlažno, zemlja rodi jagode.
Vojnici stoje gladni
među narcisima žutim kao noć,
vedra, vedra straža.

Roloi su spušteni i zaključani,
markacija vodi u planine, u Trnovski gozd,
o, Čaven, vazduh nabijen anđelima,

krediti armije, hleb, hleb,
O, Sibila, prosuta, zbijena boja,
nepokretna, nepromenljiva čežnja.

©Tomaž Šalamun
Preveo sa slovenačkog Dejan Poznanović

Iz: Savremena slovenačka poezija

Beograd: Biblioteka”Naši vidici” 1974