Tanja Mlaker
esloveno
Vragen aan Shiva
hoe zinvol het is een vat
vol zeewier en golfslag te vangen,
gesluierd met sterren in
agrarische vlakte te rollen.
Breng me een gehavende fontein,
een touw aan een handvol paarden,
de zon op een veld vol tegels
in goudkleurig zand gelegd. Welke
richting geeft de olie aan een vaas
eer een bloem haar kleur
verzint, een dam zijn vrijheid wint.
Al die oplichtende vrienden, schuilend
tussen zo veel netten. Tel ze en bereken.
Vraag of ze zelf haar naam mocht kiezen,
wat het dan was: een paar uitgesneden stenen,
een dak, geschaard tegen vergissingen,
als rijzende vlakte, geografisch naïef.
Misschien was het wel genoeg, Ahmadi,
de geschiedenis van je land te borduren
met edelmetalen, necrologieën
als schelpen naast elkaar te leggen,
er ledematen bij te verzinnen.
De: Liefde en aarde
Gent: poëziecentrum, 2013
Producción de Audio: Haus für Poesie, 2019
Vprašanja za Shivo
kakšen smisel ima uloviti
sod poln morske trave in valovanja,
ga zakotaliti po agrarni površini
zastrtega v zvezde.
Prinesi mi razdejan vodnjak,
vrv na peščici konjev,
sonce na polju polnem tlakovcev
položenih v pesek zlate barve. Katera
smer določi nafti, naj postane
vaza, preden si roža izmisli
svojo barvo, jez pridobi svobodo.
Vsi ti sijoči prijatelji, skrivajoč se
v množici mrež. Preštej jih in izračunaj.
Vprašaj, če bi si sama smela izbrati ime,
kaj bi potem bilo: nekaj izrezanih kamnov,
streha, z razami proti zmotam,
kot porajajoča se ravnina, geografsko naivna.
Morda pa bi zadostovalo, Ahmadi,
če se zgodovina tvoje dežele izveze
z žlahtno kovino, če se nekrologije
položijo druga ob drugo kot školjke,
se ob njih izmislijo udje.