Ana Hudson

inglés

Ob strugi gorskega potoka


Zareza, odprta rana od zgoraj navzdol; iz nje vroč sopuh črnikastega peska, ostrega kot sol, suhega kot poper; vmes se zrnca sljude iskrijo; suh mah se suši na ploščakih; oguljena debla, obtolčena, pirava, štrlijo iz visokih nanosov dračja, granitnega drobirja, okleščkov, smrekovih iglic, storžev, korenin; ta še stiska v primežu kamne in kose skal; skale, nametane vsevprek; vsevprek zagozdeni, med seboj ukleščeni kamni; lunarna pokrajina zlizanih, gladko zaobljenih skladov, previsov, usekov, kotanj – ampak vse to v stopničastem zaporedju, in ne, nikakor ne nametano vsevprek; vse to razpostavljeno v skritem, vse bolj razkrivajočem se, logičnem, brezhibnem redu; vse to trdno umeščeno, smotrno zgrajeno; od skalnega bloka do preperelega listja med granitnim drobirjem, vse položeno v svojo najustreznejšo, med seboj docela usklajeno lego … In ne, ne samo to. Takrat, pred vrati septembra, takrat, ko bo svet nenadoma otrpnil v vse bolj napetem, vse bolj dušljivem brezvetrju, ko bodo navsezadnje popustile zapornice neba, se odprle na stežaj med bliskom in gromom, ko bo iz predrtih oblakov olajšujoče lilo v hitrih, nepretrganih, gostih curkih, da se bo meglilo kot na kakšnem akvarelu, naslikanem na pivnik – takrat bo ta navpična izpodnebna voda pridrla po tej osupljivi tvorbi, privalila se bo, z vso svojo težo nagnjena v globino, razklala bo to starodavno tišino od zgoraj navzdol, in bo hrumelo in pršelo in bo grgralo in klokotalo in bo žuborelo in šumelo, šumelo in bučalo, bučalo v silovitem allegru maestosu, kajti ta struga … ta struga je v resnici glasbilo.

© Andrej Brvar
De: Naplavine
Ljubljana: Študentska založba (Zbirka Beletrina), 2004
Producción de Audio: 2004 Študentska založba

Botanics of peace: visitation

I have a flower
whose name I don’t know
 
On the balcony,
its scent blends
with other smells:
hibiscus, rose,
a sprig of verbena
 
But they will be prodigies
of another morning:
for this flower
has bred leaves of astonishing
green,
minute and subtle
 
Bombs do not threaten it
nor do romantic winds,
missiles, nor tornados,
neither does it know, although so near,
of the jeopardy the salt
sea air will bring
 
And the blue autumn sky
disguised as summer
gives it such blessing,
as does the little water that I pour
 
And this must be
a sort of peace:
 
a botanical secret
of light

© Translation by Ana Hudson, 2010
Published with permission of 'Poems from the Portuguese' website