Milan Jesih 
Translator

on Lyrikline: 4 poems translated

from: russian, german to: slovenian

Original

Translation

УРОК ПЕНИЯ

russian | Wjatscheslaw Kuprijanow

Человек
изобрел клетку
прежде
чем крылья

В клетках
поют крылатые
о свободе
полета

Перед клетками
поют бескрылые
о справедливости
клеток

© Вячеслав Куприянов
Audio production: Вячеслав Куприянов, 2013

[lovek]

slovenian

lovek
je izumil kletko
prej
kot krila

V kletkah
pojejo krilati
o prostosti
letenja

Pred kletkami
pojejo brezkrili
o pravinosti
kletk


prevedel Milan Jesih

[Хладом повеяло, холодом...]

russian | Natalja Gorbanewskaja

Хладом повеяло, холодом
с северной стороны.
Хмелем замешена, солодом
память холодной войны.

С надвое сердцем расколотым
косимся, как в протокол:
накрепко ль над серпомолотом
вбито осиновый кол?

Audio production: Aquanaut studio 2012

[S hladom je zavelo, s hladom...]

slovenian

S hladom je zavelo, s hladom
s severne strani.
Z opojem zamesen in s sladom
na hladno vojno spomin.

S srcem, v dvoje sklanim v živo,
se sumničimo po protokolu:
je dosti krepko v srpkladivo
zabit trepetlikov kol?

Milan Jesih
Sodobna ruska poezija / uredil in izbral Dimitrij Kuzmin. – Ljubljana : Center za slovensko književnost, 2010. – (Aleph ; 142)

wasser, sonett (II)

german | Franz Josef Czernin

anrauschend blutigernst, wie trüb durch mich, hochsteigen
die säfte roh, dass bahn sich bricht, uns in dem schweiss
so unter-, überströmend, -sprudelnd dafür zeugen,
stoff wasser reicht uns, überschäumt in bächen heiss

voll schwall; doch was im schwange dann, erhitzt, gischt weiss,
andichten selbst uns, rings aufschaukelnd wild zuneigen,
dass flüssig, hochgekocht, am überlaufen, kreis
dies schliesst, im schütteln, brausen uns vermischend eigen,

spruchreif gemacht; gerüttelt wird dies maß, im schwenken,
uns auf- wie einzulösen, was sich angehört,
bis wir gleich ausgegoren, selbst erhellt einlenken;

ja köstlich bis zum grund sich uns versüssend klärt,
einander zungenfertig tropfen rein einschenken,
gestillt verschieden: das gefäss ist ganz, geleert?

© beim Verlag
from: Elemente, Sonette
Wien-München: Carl Hanser Verlag, 2002
ISBN: 3-446-20277-7
Audio production: 2001 M.Mechner, literaturWERKstatt berlin

voda, sonet (II)

slovenian

pridre krvavores, skozme, kot motno, surovi
sok se zavzdiga, da si pot utre, in z znojem
nas pod-, pre- -liva, -brizga, nas spočenja, to je –
snov voda nam zadošča, vroča kipi v tokovih

preplavnih; a kaj v zaletu v sparnem belopenem
pripesnimo si sami, zibaje krožno se v priklonih divjih, 
da kar vzkipeva izkuhano, čez lije, zaris ta sklene,
da se drhte pršimo, vmešani s svojim lastnim v teh izlivih,

zreli za izrek; dopolnjena bo mera, v zasuku
se raz-, se iz-polni, kar je s prispodobo dano,
pa s koncem vretja umno ujenjamo v trenutku:

saj slastno s tem do dna se nam zbistri usladkano,
jezični čistih kapelj si drug drugemu točeč,
odžejani vsak zase sam: posoda cela je, polna nič več?

Translation: Milan Jesih

erde, sonett (II)

german | Franz Josef Czernin

aus grauem, masse wälzt es sich, uns rührt, wild dreht,
ja schleudert ding aus sich, hier mich heraus fest greifend,
dass heiss der brei hervor gebracht hat uns, gesät
als korn längst, wahr dran, doch jetzt auf den teig versteifend

sich dergestalt; so macht ich uns aus staub, der sich gerät
feucht ausser sich, in all den namen gliedernd, reifend,
dass es, in solcher fassung, sich bewahrt, da steht,
geformt, bezeugt durch uns, selbst schale so einstreifend

als kern wie sachlich: was das heisst, da wir durchdringen
uns leibhaft, dass es sauer, süss aufgeht, dies maß  
gebend, so ein wie aus, gleich voll: was uns schon stets besaß,

schürft lebhaft, tief hier? steine, brote, die verschlingen
einander uns, am wort, das hält, sich isst gelingen
auf ganz: ob jeder krümel davon in sich las?

© beim Verlag
from: Elemente, Sonette
Wien-München: Carl Hanser Verlag, 2002
ISBN: 3-446-20277-7
Audio production: 2001 M.Mechner, literaturWERKstatt berlin

zemlja, sonet, II

slovenian

iz sive iz gmote se vali, nas meša, divje suče,
iz sebe vrže snov, zagrabi me čvrstó –
da nas je kaša semkaj ven izvrgla vroče,
vsejane zdavnaj zrno, res bit, pa testo

kar vztraja še; tako iz prahu nas delam, ki se,
zoreč, vlaži iz sebe, členjen v vseh imenih,
da se ohrani takšen, tu stoječ, uobličen,
skazan skoz nas, v skorji tako, v ogrebli,

kot srž in stvarno: kaj je to, da se telesa s stiski
prežemamo, da vzhaja kislo in sládko, kar jo dáje,
ko jemlje mero, polno zdaj zdaj: kaj to navselej nas lasti si,
v nas koplje v živo v dno globin? il, kruh nas použivaje
drug drugega, z besedo, ki drži se, pa pojé se dano
do kraja: je iz branja to drobtinam znano?

Translation: Milan Jesih