Tanja Mlaker
slovenian
BRUSSEL, JARDIN BOTANIQUE
als je probeert ergens bij te horen
en je daar moe van wordt
iemand vraagt aan zijn tafelgenoten:
wat is transcendent en je kijkt naar alles
wat achterblijft op de borden, buiten
waaien plots bladeren op, het gaat
regenen, denk je, en dat je niet bang bent,
zeg je tegen jezelf, 's nachts in het
buitenland, dan vraagt iemand jou naar
vergankelijkheid, of je daartegen schrijft
en zoniet, is het dan therapeutisch
je stelt je dan gombomen
voor in de tropen, koerende
duiven in gombomen
From: De bramenpluk
Amsterdam: De Bezige Bij, 2002
Audio production: Het Beschrijf, 2004
Bruselj, Jardin Botanique
ko poskušaš nekam pripadati
in te to utrudi
nekdo vpraša sosede pri mizi:
kaj je transcendentno in ti gledaš vse,
kar ostane na krožnikih, zunaj
se iznenada dvigne listje, dež
bo, pomisliš, in da te ni prav nič strah,
rečeš sama sebi, ponoči
na tujem, potem te nekdo vpraša
o minljivosti, kaj pišeš iz upora
in če ne, a je to terapija
pa si zamisliš kavčuk
drevje za trope, gruleče
golobe v krošnjah
From: Ruimte. Antologija sodobne poezije iz Flandrije.
Društvo slovenskih pisateljev, 2009