Teja Pribac
slovenian
Pécser Rhapsodie
Da kommt die Frau, die ich liebe
unter den blühenden Kastanien
ist ihr Gang ein leichter
sie setzt sich zu mir an den Tisch, ach
gelobt und ins Museum der Schönheit
gebracht sei der Himmel
unter dem sie schimpft, als der Kellner
den Wein verschüttet, gelobt
sei ihr voller Mund
unter dem Bogen der rechten Schulter trägt sie
ein faustgroßes Muttermal, ich küsse sie
wenn vor dem Park die Trambahn hält
da kommt die Frau, die ich liebe, um die Ecke
sie wird bald graues Haar bekommen, wenn ich
sie anseh von der Seite, wird sie schöner
da kommt die Frau und ist sies nicht, soll es
die nächste sein, vielleicht vom Hügel, aus dem Fliederduft
die ich liebe, wie sie langsam um die Ecke
From: Großes Kino
Berlin: Berlin Verlag, 2005
ISBN: 3-8270-0584-1
Audio production: 2004, M.Mechner / Literaturwerkstatt Berlin
Mesojedec
Sedim pred svojim zrezkom
(stegno, centimeter debelo, srednje popečeno
z neolupljenim krompirjem iz pečice,
rahlo ocvrtimi gobami, mehkimi v maslu,
kislo smetano v razpoki krompirja
ter le za pest solate)
in teme se zbirajo,
le še ena žival sem,
ropaželjno bitje kot mnogi drugi,
postavljen v prehranjevalno verigo nekam
proti vrhu, res je,
toda morski psi in gepardi, levi in krokodili
bi me lahko, če ne bi bil previden, imeli za kosilo.
Rastlinojedci so ustvarjeni za klanje
v divjih savanah,
drvijo v nenadnem krogu,
ko levi lupijo šibkejše.
Počasi jih vzgajamo k njihovi usodi,
ti prežvekovalci, ki prijajo okusu.
Brez nas bi ne obstajali.
Pa vendar, ko zlagam svoj srebrni pribor
in si ravnam prtiček,
zaslišim zvok preplašenega goveda,
ki zdrsne na dreku in cementu,
dolgo, mrko ječanje v oboru,
vzdihljaj pištola se sproži,
vstopi v lobanjo.
In vem, nekje bo tudi to
nekoč morda preteklost,
kot je prodaja sužnjev ali kuhanje bratrancev.
Toda nocoj ima tako dober okus.
Solata je naredila svoje.
Natakar se prikloni
in odnese kri.