Gregor Podlogar
Ni februar
Ni februar
Že teden dni v torbi nosim knjigo
pesmi Toma Rawortha, pismo Paula Killebrewja
in svetlobo jesenskih ulic.
In poletne melanholije je konec,
premirja je konec.
Če rečem
improvizacija,
mislim na prijateljstvo.
Načrt sprejet, destinacije osvojene.
... da ohranja
trpko melanholijo
neonski sijaj
švigajoče poglede
in se SPET sprašujem,
če vejo,
kako mrzlo in umazano je.
In ni nam uspelo
pobegniti pogledu
na obrat letnih časov.
Ta odnos do čaja je blazno prijeten,
poleg tega zvok še en zvok
In je drugačen
od občutka,
ko hodiš po mestu,
opazuješ
premikajoče se slike,
previdno stikaš po notranjosti,
in včasih samo hitreje zavrtiš kolut.