Veno Taufer

slowenisch

SONETA IZ CIKLA ROTITVE 6

padajo letala ljudje listje
v zubljih pada perje dlaka
kaplje v curkih besede padajo gnije

dež ki plitek propada
v mlakah in ni je
cvetne zvezde ki ne bi padla

v prah s prahom ki se seseda
na pot na travnik na gozd
na mesto da se skrije plošča in beseda

kjer vztrajata molčeči čas in kraj
kjer ni vetra od nikoder slišati tod
ko se ne večeri niti svita v jutru

in sta zaprašena up in strah da bi klic in dih
zbrisal prahce barv in ne premaknil kril metulju

© Veno Taufer
Aus: Rotitve, drugo sonetje
Ljubljana : Cankarjeva založba,
Audioproduktion: Študentska založba / Beletrina

6. SONET IZ CIKLUSA ZAKLINJANJA

padaju avioni ljudi lišće
u plamenju pada perje dlaka
kaplje u mlazevima reči padaju truli

kiša koja plitka propada
u barama i nema
cvetne zvezde koja ne bi pala

u prašinu s prašinom koja se sleže
na putu na travnjaku na šumi
na mestu gde se sakrije ploča i reč

gde istrajavaju ćuteći vreme i mesto
gde se vetar niotkuda tu ne čuje
kad se ne smrkava niti sviće ujutru

i zaprašeni su nada i strah da bi zov i dah
izbrisao prahove boja i ne bi pomakao krila leptira

Prevod sa slovenačkog Milan Đorđević