Gregor Podlogar 
ÜbersetzerIn

auf Lyrikline: 19 Gedichte übersetzt

aus: estnisch, englisch, deutsch nach: slowenisch

Original

Übersetzung

***[„Ai!“]

estnisch | Hasso Krull

„Ai!“ „Palun vabandust.“
„Ai! Palun vabandust.“ „Ai!“
„Palun vabandust.“ „Miks?“
„Palun vabandust, et ma sind hammustasin.“

„Ai, palun vabandust!“ „Ai!“
„Palun vabandust! Ai!“
„Palun vabandust, et ma sind hammustasin,
kui sa ütlesid ai.“

„Palun vabandust.“ „Miks?“ „Palun vabandust.“
„Palun vabandust, ai!“ „Miks?“
„Palun vabandust, et ma ütlesin ai,
kui sa mind hammustasid.“

„Ai!“ „Palun!“ „Vabandust!“ „Ai!“
„Miks?“ „Vabandust, ai!“ „Palun vabandust,
et ma palusin vabandust,
kui sa ütlesid ai.“

© Hasso Krull
aus: Neli korda neli
Eesti Keele Sihtasutus, 2009
ISBN: 9789985792568
Audio production: Eesti Kirjanduse Teabekeskus [Estonian Literature Centre], 2014

***[»Au!«]

slowenisch

»Au!« »Prosim, oprosti!«
»Au, prosim, oprosti!« »Au!«
»Prosim, oprosti!« »Zakaj?«
»Prosim, oprosti, ker sem te ugriznila.«

»Au, prosim, oprosti!« »Au!«
»Prosim, oprosti, au!«
»Prosim, oprosti, ker sem te ugriznil,
ko si rekla 'au'.

»Prosim, oprosti!« »Zakaj?« »Prosim, oprosti!«
»Prosim, oprosti, au!« »Zakaj?«
»Prosim oprosti, ker sem rekel 'au',
ko si me ugriznila.«

»Au!« »Prosim te!« »Oprosti!« »Au!«
»Zakaj?« »Oprosti, au!« »Oprosti,
da sem se opravičil,
ko si rekla 'au'.«

Prevedel Gregor Podlogar

***[Tee sees on augud]

estnisch | Hasso Krull

Tee sees on augud. Maa sees on augud.
Kui astun edasi, märkan: saabastes on augud.
Sealt paistavad sokid, mille sees on augud,
näen seda ja tean, sest mu pealuus on augud.

Kui vihm sajab veele, on vee sees augud.
Piisad löövad, mina kuulen, sest mu kõrvades on augud:
seisatan ja hingan, sest mu nina sees on augud,
kõnnin edasi ja mõtlen. Jah, mu mõtetes on augud.

Minu sõnades on augud. Lao-zi meelest oli
kõige rohkem vaja tühjust -- aga ütle, sõber,
milleks tühjus, kui seal poleks aina
augu kõrval augud? Suured augud. Väiksed augud.

Olemine on augud. Sünd ja surm on augud.
Universumis mustad augud -- ehk saab sealt välja,
kuhugi, kus on võib-olla teistmoodi augud.
Väljapääsud on augud. Suu, süda, soolikad -- augud.

© Hasso Krull
aus: Neli korda neli
Eesti Keele Sihtasutus, 2009
ISBN: 9789985792568
Audio production: Eesti Kirjanduse Teabekeskus [Estonian Literature Centre], 2014

***[V cesti so luknje]

slowenisch

V cesti so luknje. V zemlji so luknje.
Ko stopim naprej, opazim: v mojih škornjih so luknje.
Vidi se moje nogavice, kjer so v škornjih luknje,
vidim jih in vem, ker so v moji lobanji luknje.

Ko dež pada na vodo, so v vodi luknje.
Kapljice udarjajo, slišim jih, ker so v mojih ušesih luknje:
stojim in diham, ker so v mojem nosu luknje,
premaknem se in premišljujem. Ja, v mojih mislih so luknje.

V mojih besedah so luknje. Laozi je menil,
da vse neizogibno prihaja iz praznine. Ampak, prijatelj,
povej mi, kako uporabna bi bila praznina, če ne bi bila
narejena iz luknje ob luknji. Velike luknje. Majhne luknje.

Obstoj so luknje. Rojstvo in smrt sta luknji.
Črne luknje v vesolju – izhodi
v druge prostore, ki so narejeni iz lukenj.
Izhodi so luknje. Usta, srce, črevesje – luknje.

Prevedel Gregor Podlogar

***[Öö on täis auke]

estnisch | Hasso Krull

Öö on täis auke. Need vilguvad,
plingivad, helgivad, aknad öös
ja aknad taevas, olemise aknad
ja aknad ilma olemise vajaduseta.

Seisame trepil ja teeme suitsu.
Sigaretitäpid on liikuvad aknad,
liikuvad augud, ilma leegita tuli
ja meil on vaja siin trepil olla.

Need laternad trepil. Aknaruudud öös.
Pildid, kus sa lebad alasti rannal
nagu valguse liivas helkiv sisalik:
iga liivatera on sätendav aken.

Iga aken on auk. Iga auk on aken,
kes tahab sündida, pugegu välja
inimese aknast, olemise aknast
kuu ja päikese akende alla.

© Hasso Krull
aus: Neli korda neli
Eesti Keele Sihtasutus, 2009
ISBN: 9789985792568
Audio production: Eesti Kirjanduse Teabekeskus [Estonian Literature Centre], 2014

***[Noč je polna lukenj]

slowenisch

Noč je polna lukenj. Utripajo,
svetlikajo, odsevajo, okna v noči,
okna v nebu, okna obstoja,
in okna, ki ne potrebujejo obstoja.

Stojimo na stopnicah in kadimo.
Konice cigaret so okna v gibanju,
luknje v gibanju, ogenj brez plamena,
in moramo biti tukaj na stopnicah.

Te luči na stopnicah. Okenske šipe v noči.
Slike, na katerih ležiš gol na obali
kot martinček na pesku, ki odseva svetlobo:
vsako zrno peska je bleščeče okno.

Vsako okno je luknja. Vsaka luknja je okno.
Tisti, ki želijo biti rojeni, morajo zdrseti
skozi človeško okno, skozi okno obstoja,
pod okni lune in sonca.

Prevedel Gregor Podlogar

***[Kohe nüüd]

estnisch | Hasso Krull

Kohe nüüd, kohe nüüd tahaks muutuda
hoopis teistsuguseks. Kas saab? Ei tea. Ma
kuulen tuisu ulgumist, üks rong raputab asju
laua peal, siis on möödas. Kas nüüd

ma muutusin? Ei. Vist mitte. Teen
akna lahti, lund sajab sisse, see on
muutus, joon klaasi apelsinimahla
greipfruudi seemnete ekstraktiga

ja lähen näost lapiliseks, punaselaiguliseks.
Kas see oli muutus? Vaatan peeglisse,
tõepoolest, nüüd olen täitsa teist nägu.
Teine inimene. Ma ei taha selline olla.

Tahaks muutuda. Kohe, kohe nüüd, nüüd kohe
muutuda hoopis teistsuguseks. Tuisk jääb
vakka. Ühtki autot ei sõida. Kas ma
muutusin? Ei tea. Vist mitte eriti.

© Hasso Krull
aus: Neli korda neli
Eesti Keele SIhtasutus, 2009
ISBN: 9789985792568
Audio production: Eesti Kirjanduse Teabekeskus [Estonian Literature Centre], 2014

***[Takoj zdaj]

slowenisch

Takoj zdaj, takoj zdaj bi se rad spremenil
v nekaj drugega. Ali se lahko? Ne vem. Slišim
besnenje snežnega viharja, s prihodom vlaka zaropotajo
stvari na mizi, potem izgine. Ali sem se zdaj

spremenil? Ne. Verjetno ne. Odprem
okno, snega pada noter, to je sprememba.
Pijem kozarec pomarančnega soka
z izvlečkom grenivkinih pešk

in moj obraz lisasto pordeči.
Ali je bila to sprememba? Pogledam v ogledalo,
zdaj imam zares, povsem drugačen obraz.
Drugačen sem. Nočem biti takšen.

Rad bi se spremenil. Takoj, takoj zdaj, zdaj takoj
bi se spremenil v nekaj drugega. Snežni vihar
se umirja. Ni avtomobilov na cestah. Ali sem
se spremenil? Ne vem. Verjetno ne tako zelo.

Prevedel Gregor Podlogar

***[Hahetab juba]

estnisch | Hasso Krull

Hahetab juba. Juba hahetab.
Puudele ilmuvad oksad. Okstele ilmuvad lehed.
Lehtedele ilmub värv. Värvile ilmub toon.
Toonile ilmub sügavus. Sügavusse mahedus.

Põrandale ilmub vaip. Vaibale ilmuvad sussid.
Lauale ilmub klaas. Klaasi ilmub vesi.
Seinale ilmub tapeet. Tapeedile ilmub muster.
Riiulile ilmuvad raamatud. Raamatuisse ilmuvad kirjad.

Padjale ilmuvad juuksed. Juustesse ilmub nägu.
Näole ilmuvad silmad. Silmadele ilmuvad laud.
Laugudele ilmuvad ripsmed. Ripsmetele ilmub värin.
Värinale ilmub ekraan. Ekraanile ilmuvad unenäod.

Unenäod liigutavad võrkkesta ekraanil.
Sa liigutad küünarnukki. Ma puudutan sind.
Sa pöörad teise külje. Teki alla ilmub soojus.
Soojusesse ilmub uni. Unes ilmub päike.

© Hasso Krull
aus: Neli korda neli
Eesti Keele Sihtasutus, 2009
ISBN: 9789985792568
Audio production: Eesti Kirjanduse Teabekeskus [Estonian Literature Centre], 2014

***[Zarja vstaja]

slowenisch

Zarja vstaja. Vstaja zarja.
Na drevesih se pojavijo veje. Na vejah se pojavijo listi.
Na listih se pojavi barva. V barvi se pojavil ton.
V tonu se pojavi globina. V globini mehkoba.

Na tleh se pojavi preproga. Na preprogi se pojavijo copati.
Na mizi se pojavi kozarec. V kozarcu se pojavi voda.
Na steni se pojavi tapeta. Na tapeti se pojavi vzorec.
Na policah se pojavijo knjige. V knjigah se pojavijo črke.

Na blazini se pojavijo lasje. Iz laseh se pojavi obraz.
Na obrazu se pojavijo oči. Na očeh se pojavijo veke.
Na vekah se pojavijo trepalnice. Na trepalnicah se pojavi trepet.
Na trepetu se pojavi ekran. Na ekranu se pojavijo sanje.

Sanje se pomikajo po mrežnici ekrana.
Premakneš svoj komolec. Dotaknem se te.
Obrneš se na bok. Pod odejo se pojavi toplota.
V toploti se pojavijo sanje. V sanjah se pojavi sonce.

Prevedel Gregor Podlogar

*** [Ukrainlannast põetaja]

estnisch | Maarja Kangro

Ukrainlannast põetaja
seisab Itaalia Alpide väikelinnas
pargis magnooliate all.
On talv, rihma otsas kargleb
vana valge karvane koer.
Äkki hakkab ehmatavalt
valjusti lööma kirikukell.
Väike valge koer
hakkab haukuma,
ägedalt ja kõõksudes,
õhus aimdub rabandust.
Kirik ei jäta järele,
koer samuti mitte.
Õuduse amplituud suureneb.
Loom ja kirik
rebivad võidu
südamete rütme.
Keegi ei pane veel midagi tähele
pargis magnooliate all.
On on on on on on on

© Maarja Kangro
aus: Heureka
Tallinn: Eesti Keele Sihtasutus, 2008
Audio production: Literaturwerkstatt Berlin 2012

***[V majhnem mestu v italijanskih Alpah]

slowenisch

V majhnem mestu v italijanskih Alpah
ukrajinska bolniška sestra
stoji v parku pod magnolijami.
Zima je. Star, kodrast, bel pes
vleče povodec.
Zvonjenje cerkvenih zvonov
zadoni skozi zrak.
Majhen, bel pes
začne silovito lajati,
od tega se kar duši.
Nevarnost v zraku.
Cerkev ne odneha,
pes pa tudi ne.
Jakost groze narašča.
Kot rivala
žival in cerkev
kradeta ritme človeških src.
V parku pod magnolijami
nihče ni še nič opazil.
In in in in in in in

Prevedel Gregor Podlogar

You Will Live in Your Own Cathedral

englisch | Zoë Skoulding

The cathedral of sand is a storm
trickling through fingers, loose between roots,
or a single grit in the eye.

The cathedral of trees is built of mottled wings
and daubs of light on trunks or the carved
names of lovers surviving love.

The cathedral of letters trembles at the edges
of paper curling and yellowing
under the force of gravity or promises.

The cathedral of words is buttressed
against the pressure of lips falling open
on air caught in a windpipe.

The cathedral of winds whispers
through airwaves, cables or repeated loops
in the pitch glissando of speech.
 
The cathedral of books is on fire, its tongues
rushing into wind as charred pages
sweep up to settle in the dark, like snow.

The cathedral of glass is misted over
by the scratch of voices wearing it to sand.

© Zoë Skoulding
aus: Remains of a Future City
Wales, UK: Seren Books, 2008
Audio production: Literaturwerkstatt Berlin 2009

Živel boš v svoji katedrali

slowenisch

Katedrala iz peska je vihar,
polzeč med prsti, razrahljan med koreninami,
ali eno samo zrno peska v očesu.

Katedrala iz dreves je zgrajena iz pisanih kril
in svetlobe, razlite po deblih, ali iz vrezanih
imen ljubimcev, ki so preživela ljubezen.

Katedrala iz pisem drhti na robovih
papirja, ki se zvija in rumeni
pod silo težnosti ali obljub.

Katedrala iz besed je zaščitena
pred pritiskom ustnic, ki jih razpira
zrak, ujet v sapniku.

Katedrala iz vetrov šepeta
skozi radijske valove, kable ali ponovljene lupe
vrhunca glissanda govorice.

Katedrala iz knjig gori, jeziki njenega ognja
se zaganjajo v veter kot zoglenele strani,
ki se posedajo v temi kot sneg.

Katedrala iz stekla je povsem zamegljena
zaradi praskajočih glasov, ki jih odnaša v pesek.

prevedel Gregor Podlogar

TULE MU KOOPASSE, MATEERIA!

estnisch | Maarja Kangro

Lipp remonditava mõisamaja küljes
lehvib nagu kalts.
Riigilipp. Narmastunult
ei hooli ta ise, ei ole süüdi, mis riigi.
Veest ja õhust räsitud kangas,
põdurad niidid. Ta ei taha, et need
väsinud molekulid kedagi esindaksid.
Ma seisan ta alla asfaldile
ja ütlen: "Tule mu koopasse!
Tule ära mu koopasse, mateeria!"
Nike tossud rõõmsa peretütre jalas: orjade tööst
on sündinud roosa põlatud polüuretaan.
Paber kartlike akadeemikute ja ametnike kappides:
nende elu kaunis, kahvatu vaikne ohver.
Jalakäija tapnud maasturi soojalt läikiv metall.
Nõrga parlamentääri foto akvarelne trükivärv.
Lipp lehvib. Tule, kangas, värv ja kude!
Tule, tähe graafiline kuju
ja hääliku akustika!
Tule, kallistame ja magame!
Tule peitu mu koopasse, mateeria!

© Maarja Kangro
aus: Tule mu koopasse, mateeria
Tallinn: Eesti Keele Sihtasutus, 2007
Audio production: Literaturwerkstatt Berlin 2012

PRIDI V MOJO JAMO, MATERIJA!

slowenisch

Na graščini, ki se prenavlja,
vihra zastava kot cunja.
Nacionalna zastava. Raztrgana je
in vseeno ji je, kateremu narodu pripada.
Obrabljeno in scefrano blago,
nitke bingljajo. Noče, da bi njene
utrujene molekule kogar koli predstavljale.
Stojim pod njo na asfaltu
in rečem: »Pridi v mojo jamo!«
»Pridi z mano v mojo jamo, materija!«
Vesela hčerka ima na nogah Nike superge: suženjsko delo
je obrodilo rožnat, zaničevan poliuretan.
Papir v omarah zaskrbljenih akademikov in uradnikov,
njihova življenja so lepe, blede, molčeče žrtve.
Topla sijoča kovina džipa, ki je ubila pešca.
Fotografija nepomembnega člana parlamenta akvarelnih barv.
Zastava plapola. Pridi, blago, barva in tekstura.
Pridi, grafična oblika črk!
Pridi, objemiva se in zaspiva!
Pridi se skrit v mojo jamo, materija!

Prevedel Gregor Podlogar s pomočjo avtorice in Julije Potrč

The New Bridge

englisch | Zoë Skoulding

as the vein runs
                    under fragile reconstructions
of what was holding us together
         the river made of time and water
I walk beside the swing of your pulse
         and your heart pumps
                    in both directions at once
the lines of the landscape
                    run through me to somewhere else
sight lines shriek into the present
         loyalties tattooed in rose and gold
                    stop my mouth for
                             we are water and time
runs through us
                    the river sings between be-
tween rose and gold the blood
                             runs between us outlines of fish
in the shadows slipping green
                    on this side of the river we and on that side they

© Zoë Skoulding
aus: Remains of a Future City
Wales UK: Seren Books, 2008
Audio production: Literaturwerkstatt Berlin 2009

Novi most

slowenisch

kot teče vena
                   pod krhko obnovo
tega kar naju drži skupaj
reka iz časa in vode
hodim poleg nihanja tvojega pulza
                     in utripa tvojega srca
        v obeh smereh hkrati
poteze pokrajine
                      gredo skozme nekje drugje
vidne poteze privreščijo v sedanjost
              zvestobe so tetovirane z vrtnico in zlatom
                          zato ustavijo moja usta
                                  sva voda in čas
           teče skozi naju
reka pojoča med bi –
ti roža in zlata kri
             teče med nama obris ribe
v sencah spečega zelenja
                  na tej strani reke midva in na drugi oni

prevedel Gregor Podlogar

SIGA

estnisch | Maarja Kangro

Raadiost kuulsin:
siga käinud muiste maja ümber
ja söönud inimese sitta.
Kosunud sellest, saanud lapsed.
Inimene löönud sea maha ja söönud ära.
Pärast sööki läinud jälle
kuhugi tare lähistele võssa.
Sea lapsed tundnud lõhna,
läinud võssa sööma.
Ja nii edasi.

Siis tulnud välja, et ajalugu on spiraal.
Juurte juurde naastes
võtnud siga kaasa
hulga peenemaid riistu
ja artikuleeritumaid hoiakuid.

© Maarja Kangro
aus: Heureka
Tallinn: Eesti Keele Sihtasutus, 2008
Audio production: Literaturwerkstatt Berlin 2012

PRAŠIČ

slowenisch

Slišala sem po radiu:
v starih časih je prašič svobodno postopal
okoli hiše in jedel človeški drek.
Redil se je, razmnoževal.
Človek je potem prašiča ubil in ga pojedel.
Po večerji je odšel v goščavo
nekje zadaj za hišo.
Prašički so prepoznali ta vonj,
šli so v goščavo in jedli.
In tako je to bilo.

Potem se je izkazalo, da je zgodovina spirala.
Vrnimo se na začetek:
prašič je tako prevzel
mnoge fine lastnosti
in bolj sofisticirane vrednote.

Prevedel Gregor Podlogar

PIKK JA SEKSIKAS LÕPP

estnisch | Maarja Kangro

Väike lennuk tõuseb
optimaalse kõrguseni,
stjuuardess toob kohvi.
Kostab kerge raksatus
ja siis me justkui vajume,
meie -- meil on hea olla,
vajume tormipilvedesse.
Nina võtab suuna maale,
sööstame plahvatusele vastu,
joome kohvi ja vaimustume.
Selline sööst võiks kesta lõputult:
mugavalt, hallil raginal.
Armastust meil juba jagub, ja kaastunnet,
pilte oleme näinud korduvat,
keelte muutumist visandame,
nii et jah, miks mitte plahvatada.
Seksikas, pikk ja kiire surm
on võimas nagu muusika.
"Kas te teate John Adamsi lugu
A Short Ride in a Fast Machine?
Selle peaks ümber nimetama lõputuks."
Naeratame üksteisele,
ulatame tasse ega pea enam mõtlema,
kuidas me hukusööstu ajal
keegi kannatab, mädaneb või jääb jumalata.
Maa vajub veel eest ära:
kestaks see ainult, kestaks.
Kiirus on iseenese ja meie apoloogia,
kiirendus säilitab vaimustuse.
Kestaks see ainult lõputult
plahvatus
lõputult
plahvatus
lõputult

© Maarja Kangro
aus: Tule mu koopasse, mateeria
Tallinn: Eesti Keele Sihtasutus, 2007
Audio production: Literaturwerkstatt Berlin 2012

DOLGO IN SEKSI SLOVO

slowenisch

Malo letalo doseže
optimalno višino.
Stevardesa prinaša kavo.
Sliši se šibek pok
in zdi se, da se spuščamo.
Počutimo se dobro,
spuščamo se v nevihtne oblake,
nos letala se usmeri proti tlom,
rohneče drvimo proti eksploziji,
pijemo kavo in smo vzhičeni.
To drvenje bi lahko trajalo neskončno
z udobnim sivkastim bobnenjem.
Dobili smo že dovolj ljubezni in dobrote,
velikokrat smo že videli te slike,
izmislili smo spremembe v jeziku,
seveda, zakaj ne bi eksplodirali.
Dolga in seksi smrt
je mogočna kot glasba.
»Mogoče poznate skladbo Johna Adamsa
A Short Ride in a Fast Machine?
Morala bi se imenovati Neskončnost.«
Drug drugemu se nasmihamo,
podajamo si skodelice
in ni nam treba več razmišljati,
kako nekdo nekje trpi ali izgubi boga,
medtem ko padamo v smrt.
Tla se nam še vedno izmikajo:
ko bi to vsaj trajalo, ko bi vsaj.
Hitrost nam je lastna in je naša apologija,
pospeševanje pa vzdržuje našo vzhičenost.
Če bi vsaj vse to trajalo neskončno
eksplozija
neskončno
eksplozija
neskončno

Prevedel Gregor Podlogar

noch ana sindflud

deutsch | H. C. Artmann

noch ana sindflud
san olawäu
de fenztabreln fafäud –
ka fogl singd mea en de bam
und de kefa schwiman en d lokn
med n bauch in da hee..

waun s d an bam beilsd
foen da dropfm aum huad
und en de kino drin
riacht s noch hei- und woefisch
de wos en ole rein xessn san..

noch ana sindflud
san olawäu
de fenztabreln fafäud –
owa mia san ole dasoffm
und kenan s goa nima seng
wia de gaunzn kefa so fakead daheaschwiman
mia kenan s a nima gschbian
wia r uns de owebeildn dropfm
fon de bam aum huad drepfön
uns ged a des gschraa fon de fegl nima r oo
und unsa nosn riacht nedamoe an schbenala mea
geschweige den an hei- oda woefisch..

noch ana sindflud
sama r ole medaranaund
saumt de hextn beag
d a s o f f m ...

© 1958 by Otto Müller Verlag, Salzburg
aus: med ana schwoazzn dintn. gedichta r aus bradnsee
Salzburg: Otto Müller Verlag, 1958
ISBN: 3-7013-0227-8
Audio production: Österreichischer Rundfunk 1996

PO ENMU VESOLNEMU PUTOPU

slowenisch

po enmu vesolnemu putopu
so ôknske pulice
zmer čist strohnêne –
tiči ne pojejo na drevesih
pa kebri kraulajo pu luž
s trebuhi nauzgor ..

k  'ouš stresu drevo
ti u kaplal za klubuk
pa u kinotu not
bo smrdel pu morskh psih pa pu kitih
k db usi not sedel ..

po enmu vesolnemu putopu
so ôknske pulice
zmer čist strohnêne –
sám mi smo usi utonl
pa sploh ne mormo več vidt
kuko usi uni kebri prevrneni tm plavajo
tud sploh ne mormo vč čutt
kuko nm une kaple za klubuk kaplajo
nč ns več ne zadane k se tiči derejo
z nósm še giric ne zvohamo
kwa šele kšnga morsgga psa al pa kita ..

po enmu vesolnemu putopu
smo usi skupi
z nejvišm goram urêd
u t ó n l ...

Iz nemščine in dunajščine prevedla Urška P. Černe
pomoč pri prevodu v ljubljanščino Gregor Podlogar

KUNSTI LÜHILUGU

estnisch | Maarja Kangro

Peggy Guggenheimi muuseumi
palavas aias Veneetsias
seisab Anish Kapoori skulptuur,
tumehall graniidist tahukas.

Halli graniidi sisse on raiutud
kaks nõgusat sõõri,
mis on lihvitud
siledaks ja süsimustaks.

Tumepruun mees heledas särgis,
võimalik, et Kapoori kaasmaalane,
küsib, kas see on peegel.
"Maagia. Meister, ma ütlen."

Mees vaatab end nõgusast sõõrist:
kaugelt paistab nägu laiem,
totakas, ja lähedalt pisem.
Ta hakkab naerma ja torgib veel.

"Näe! Näe." Ta vangutab pead,
naerab ja koogutab
suurte sõõride ees.
Lõpuks tõsineb ja pöördub.

"See ajab südame pahaks.
Pea hakkab ringi käima.
See ajab oksele, boahhh!"
Ja siis ta läheb.

© Maarja Kangro
aus: Heureka
Tallinn: Eesti Keele Sihtasutus, 2008
Audio production: Literaturwerkstatt Berlin 2012

KRATKA ZGODOVINA UMETNOSTI

slowenisch

Na vročem vrtu muzeja Peggy
Guggenheim v Benetkah
stoji skulptura Anisha Kapoorja,
temno siva granitna kocka.

V sivi granit
sta izklesana vbočena kroga,
gladka in sijoča,
skoraj čisto črna.

Temnopolt moški v poletni majici,
morda Kapoorjev rojak,
me sprašuje, ali je to ogledalo.
»Čarobna je. Mojstrovina, vam rečem.«

Moški se opazuje v krogih:
od daleč se obraz prikaže večji,
bedast, od blizu pa je majhen.
Moški se smeji in kar naprej dotika skulpture.

»Poglej!« »Samo poglej to!« Zmajuje z glavo,
se smeji, sklanja se
k velikim črnim krogom.
Potem se spet zresni.

»Od tega mi je slabo.
Vrti se mi v glavi.
Na bruhanje mi gre, beeeeek!«
In potem gre.

Prevedel Gregor Podlogar

heit bin e ned munta wuan

deutsch | H. C. Artmann

heit bin e ned munta wuan
wäu ma r unsa bendlua
schdeeblim is..

heit bin e ned munta wuan
und i schlof
       und i schlof
              und i schlof
und draust da schnee foed ima mea
und de drossln dafrian und de finkn
und de aumschln und d daum aufm doch..
und dea schnee foed ima mea
und ea drad se
       und drad se
wia r a fareisz ringlgschbüü
und kumd ma bein fenzta r eine
mocht ma r en bagetbon gaunz weiss fua mein bet
wiad hecha r und hecha fua mein bet
und schdet do und schaud me au
wia r a engl med ana koedn haund..
und i schlof
       und i schlof
              und i schlof..

heit bin e ned munta wuan
de bendlua schded no ima
und dea schneeane engl schdet doo
und schaut me au wia r e so ausgschdregta doolig
und mei schlof is scho soo diaf
das ma glaaweis und launxaum
winzege schdeandaln aus eis
en de aungbram
zun woxn aufaungan...

© 1958 by Otto Müller Verlag, Salzburg
aus: med ana schwoazzn dintn. gedichta r aus bradnsee
Salzburg: Otto Müller Verlag, 1958
ISBN: 3-7013-0227-8
Audio production: Österreichischer Rundfunk 1996

DONS SE KR NISM ZBRIHTU

slowenisch

dons se kr nism zbrihtu
zato k se mi je vekarca
ustaula ..

dons s kr nism zbrihtu
pa jst spim
           pa jst spim
                      pa jst spim
pa zuni sneg zmer bl pada
pa drozgi zmrzneo pa ščinkauci
pa kosi pa gulobi tm na streh ..
pa sneg zmer bl pada
pa se vrti
           pa se vrti
k bi biu zmrznen ringlšpil
pa mi hod not skuz okn
d mi vs parket beu nardi pr postl
pol gre pa viši pa viši ud postle
pa tm stuji pa vame bul
tko kt en angl z mrzlim rokam ..
pa jst spim
           pa jst spim
                      pa jst spim ..

dons se kr nism zbrihtu
vekrca še zmeri stuji
pa snežn angl tuki stuji
pa bul vame k stegnen k hlod tm ležim
pa moj spanc je že tok glubok
d mi pu mal pa pučas
meihne zvezde z leda
u ubrveh
začénajo rast ...

Iz nemščine in dunajščine prevedla Urška P. Černe
pomoč pri prevodu v ljubljanščino Gregor Podlogar

Building Site

englisch | Zoë Skoulding

Between the buildings
                                    trees reach down
            to languages
                                    of soil and worms,
                                               leaves gloss argots of glass and steel;
            woods lie down on floors
                                                          to bounce back
every word,     every word
                                               you speak
with the long
            echo of your footsteps down into the mud.

In simultaneous decay and growth
                                                          this maze of streets and squares
puts down its roots,
                       unsettling the ground
                                               with every new inflection, every
demolition: first the trees, then the wooden
                                               houses, bricks, the broken concrete.
Look,
            now you can see in the ruins how
                                    buildings took hold and pushed up
            through your bones, rubble, walls of earth,
                                               this tangle of useless pipes.

© Zoë Skoulding
Audio production: Literaturwerkstatt Berlin 2009

Gradbišče

slowenisch

Med stavbami se drevesa nagibajo navzdol
                             do jezikov zemlje in deževnikov,
ampak listi loščijo sleng
                                             stekla in jekla;
na tleh je položen les
                                             da vrača
vsako besedo  vsako besedo
                                             ki jo izrečeš
z dolgim
               drgetom tvojih stopinj
                                                    v blato.

V sočasnem razpadanju in rasti
                               labirint ulic in trgov
razprede svoje korenine,
                                       vznemiri tla
                             z vsakim novim odmikom, z vsakim
uničenjem: najprej drevesa, potem lesene
                                              hiše, opeke, razpokan beton.
Poglej,
            zdaj lahko v ruševinah vidiš, kako
                                   so se zgradbe prijele in vzpele navzgor
            skozi tvoje kosti, ostanke, plasti zemlje,
                                          to zavozlanje neuporabnih cevi.

prevedel Gregor Podlogar

blauboad 2

deutsch | H. C. Artmann

heit kumst ma ned aus
heit muas a de griang
heit lok a de au wia r a fogal
zu mia hinauf iwa sexaneinzk schdiang
in zima kawinet und kuchl..

heit brenan ma keazzaln
in bumpadn bluad
heit woa r e scho zwaamoe
bein scheanschleiffa duat
dea hod ma de messa frisch gschliffm..

heit schboa r e kan aufwaund
heit wiad opariad
und nochhea kumst owe zun donaukanäu
fon wo de des wossa noch oewan entfiad
und ii – wosch me en finztara unschuid..

muang wean s as daun lesn
und duach s radio hean:
schon wida ein madl ferschwuntn in wean!
und ii – da blauboad fom brodaschdean
sizz solid in kafee bei an gschdregtn..

doch heite bleibt heit
und do gibt s kan bardaun:
a keazzn a frau und a messa!
en so ana xööschoft do is ma net z draun
do reit me a koischwoazza kefa...!

© 1958 by Otto Müller Verlag, Salzburg
aus: med ana schwoazzn dintn. gedichta r aus bradnsee
Salzburg: Otto Müller Verlag, 1958
ISBN: 3-7013-0227-8
Audio production: Österreichischer Rundfunk 1996

SINJEBRADC 2

slowenisch

dôns s mi nauš zmuznla
dôns te morm dobit
dôns te zvabm k enga tiča
gôr k men čez šestndevetdst šteng
u sobo u kuhno pa u kabinet ..

dôns uwa svečke pržgala
u 'tripajočo kri
dôns sm biu že dvakat
u brusílnci
d so mi nože frišn nabrusíl ..

dôns nam šparou se nč
dôns bum uperiru
pôl te ke dôl k donau spravm
nakr te kr sámo udplakne u albern
jst pa – temačno nedolžn si roke umijm ..

jutr budo pôl bral
pa z radia slišal:
so spet eno punco pužrl valovi!
jst pa – sinjebradc s pratršterna
vs solidn z makjatotom ždim u kavarn ..

s'am dôns je pč dôns
pa pr tem ni pardona:
sveča pa ženska pa nož!
u družbi taki mi ni nč za zaupat
tkt me zajaha kt ogle črn hrošč …!

Iz nemščine in dunajščine prevedla Urška P. Černe
pomoč pri prevodu v ljubljanščino Gregor Podlogar

blauboad 1

deutsch | H. C. Artmann

i bin a ringlgschbüübsizza
und hob scho sim weiwa daschlong
und eanare gebeina
untan schlofzimabon fagrom..

heit lod i ma r ei di ochte
zu einen libesdraum –
daun schdöl i owa s oaschestrion ei
und bek s me n hakal zaum!

so fafoa r e med ole maln
wäu ma d easchte en gschdis hod gem –
das s mii amoe darwischn wean
doss wiad kar mendsch darlem!

i bin a ringlgschbüübsizza
(und schlof en da nocht nua bein liacht
wäu i mi waun s so finzta is
fua de dodn weiwa fiacht..)

© 1958 by Otto Müller Verlag, Salzburg
aus: med ana schwoazzn dintn. gedichta r aus bradnsee
Salzburg: Otto Müller Verlag, 1958
ISBN: 3-7013-0227-8
Audio production: Österreichischer Rundfunk 1996

SINJEBRADC 1

slowenisch

sm šefe ud ringlšpila
sm že sedm bab pubóu
sm kustí ud níh
u spalnic pud pôd zakopóu ..

ncoj si puvabm ta osmo
na 'no lubêzn sansko –
pol pa užgem urkéstrion
pa jo putoučm s skirco

tkole nardim z deklinam usm
zato k me je taprva dala na čeul –
d meujo enkt dobil
nau duživu nben

sm šefe ud ringlšpila
(pa punôč sám pr pržgan luč loh spim
k se, kdr je tko tmnó,
mrtvih bab bujím ..)

Iz nemščine in dunajščine prevedla Urška P. Černe
pomoč pri prevodu v ljubljanščino Gregor Podlogar

ATEENA KOERAD

estnisch | Maarja Kangro

Plákas, Akropoli ümbruses,
muudest kantidest rääkimata,
longib ja magab neid ohtrasti.
Suured, malbed, viisakad koerad.

Koolilapse õhinaga
tõlgime tuttavat sügavat keelt,
mina teen koertest pilti:
kollastest, valgetest, mustadest.

„Mitte ühtegi pisikest pole.“
Sa lööd särama justkui teadlane:
„Väikesed on kõik juba surnud!“
Sinised silmad on elevil.

Mandel oli kunagi mürgine,
hernes imetillukene,
inimene väike verejanuline kränn!
Või kuidas?

Oleme oma eellastest suuremad.
Ja me kaks – iseäranis viisakad.
„Miskit melanhoolset
on neis ellujäänud penides.“

„Kenad koerad sõid teised ära?“
Istume ja sööme õhtust
küünikute mälestuseks (ikka nende õigete)
ja viisakate koerte terviseks.

© Maarja Kangro
aus: Kunstiteadlase jõulupuu
Tallinn: Eesti Keele Sihtasutus, 2010
Audio production: Literaturwerkstatt Berlin 2012

ATENSKI PSI

slowenisch

V Plaki, v okolici  Akropole,
da ne govorimo o drugih krajih,
trop pohajkuje in spi:
veliki, nežni, krotki psi.

Z navdušenjem kužkov
prevajamo najgloblji jezik.
Fotografiram pse:
rumene, bele, črne.

»Niti en ni majhen.«
Razvnameš se kot znanstvenik:
»Vse majhne so pobili!«
Modre oči ti razburjeno sijejo.

Nekoč so bili mandlji strupeni,
majhni grahki kot zrnca soli
in ljudje krvoločni pritlikavci.
Ali kaj?

Večji smo od naših prednikov.
In midva ljubiva spoštljivost.
»Nekam melanholični so ti psi,
ki so preživeli.«

»So ta prijazni požrli druge?«
Sediva in večerjava
na čast (pravih) kinikov
in zdravja krotkih psov.

Prevedel Gregor Podlogar s pomočjo avtorice in Julije Potrč

ASBEST

estnisch | Maarja Kangro

Ah et juba lapsena?
Hüppasid,
ja eterniidivirn pragises?
Sinised tennised, valge krüsotiil.
Nägin suurendust,
kuidas 10-mikromeetrine kiud
tungib hingamisteedesse.
Eterniiditükk
oli mängult suitsukala?
Näksisite
nagu pärispattu?
Nagu hea ja kurja tundmise puud:
tegelikult ei tunne ju midagi,
aru ei saa suurt millestki,
10μm, räpastes pükstes ehitaja,
aimuta inimese agoonia,
20 või 40 aastat, pleuranaastud, mesotelioom,
sidekoestunud kops.
Jah, igal aastal justkui õitseb sirel
ja mõnikord suur kirg.
Kiud laskub väga aeglaselt
ja nähtamatult nagu tulevik:
asbest on vägev allegooria.
Oh, mis sa vihastad!
Näe, siin on mu uus lemmikvein.
Ma ostan. Teeme õhtul klaasikese.

© Maarja Kangro
aus: Kunstiteadlase jõulupuu
Tallinn: Eesti Keele Sihtasutus, 2010
Audio production: Literaturwerkstatt Berlin 2012

AZBEST

slowenisch

Ko si bila otrok, praviš?
Skočila si
na eternit in se je zlomil?
Modre superge, beli krizotil.
Videla sem povečavo
10 mikrometrskega vlakna,
ki je vstopilo v dihala.
Košček eternita
naj bi bil prekajena riba?
Si ugriznila vanjo
kot v izvirni greh,
kot v drevo spoznanja dobrega in zlega?
Pravzaprav ničesar ne čutiš,
prav malo razumeš,
10µm, delavci v umazanih oblekah,
agonija nevedne pameti,
20 ali 40 let, pljučne mrene, mezoteliom,
brazgotine na pljučih.
Ja, zdi se, kot bi vsako leto cvetel španski bezeg,
včasih pa tudi velika strast.
Vlakno se spušča zelo počasi
in neopazno kot prihodnost:
azbest je majhna alegorija.
Oh, ne bodi zdaj jezna!
Glej, to je moje novo najljubše vino.
Kupila ga bom. Privoščiva si kozarček nocoj.

Prevedel Gregor Podlogar s pomočjo avtorice in Julije Potrč