Uroš Zupan
Visoko poletje na provincialnih bazenih
Visoko poletje na provincialnih bazenih
Ta neslišna glasba ima mnogo variacij. Hkrati
opisuje sedenje tujca na ogretih betonskih ploščah
in nezavedno okrutnost otrok. "Poglej me. Moja
ponudba je boljša, zavarovana s hitrostjo in gibi
zagorelega telesa. Ni mogoče bolj skladno hoditi v
korak s časom. Drugače pa se bom hitro pogasil in
utopil v provinci. A tega še ne vem." To bi te moralo
zanimati, ne voda, ki vrti nemi film na plavem premazu
in spreminja jamske slikarije v vijugaste poteze abstrakcije.
Le kdo si s tem lahko pomaga? Nobene koristi
od lepote. Vstani in se spoglej s preteklostjo.
Nože je že zaprla in jih umaknila z dosega
misli. Nima se smisla utrujati v borbi z njimi
in zamujati zadnjih snopov zmehčane svetlobe.
V vodi bo šola, skozi katero si se s težavo
prerinil, ponovno odprla vrata. (Tokrat brez strahu
pred ponedeljki in nepredvidljivimi začetki.)
Potopil se boš in se s prsti držal za luknje filtrov.
Dolgo ne boš priplaval na površje, kot da bi končno
spoznal zablodo in tudi v dnu videl pokrov neba.
