Uroš Zupan
Svetloba v avgustu
Svetloba v avgustu
Ni veliko posluha za naglico v teh dneh. Vodni
zbiralniki skušajo zadržati redke oblake, a uspe
jim le za hip, potem se zgodba nadaljuje. Prva
stran se ponovi na zadnji in junak odide, tako
kot je prišel. Tih in nerazumljen. Vse stvari
so takšne. Šivajo si obleke in jih nosijo v neki
svoji glasbi. Mi jih le obkrožamo, zatopljeni
v načrte, kako se prebiti skozi svetlobo in
izpeljati življenje v vseh njegovih postajah.
Nekateri prestopijo ciljno črto, drugi omagajo na
poti. Pravzaprav so rezultati vedno isti –
sončni dnevi pazljivo katalogizirani, deževni
pa zdrsnejo v oddaljen kot vesolja, se prištejejo
med nepomembne opombe pod črto, ki se
ne odzivajo na noben klic. Vsak trenutek
traja še nekje drugje. Z očmi odklenjena nočna
pokrajina se odklepa dvakrat in ure spraševanja so
samo retorične figure. Mi dihamo naprej, kajti bližina
avgusta ostaja nedotakljiva, kot da se nima namena
pogasiti, kaj šele ukvarjati s tistim, kar ji sledi.
