Milan Jesih
[Stoji kamnita miza]
[Stoji kamnita miza]
Stoji kamnita miza – knjiga odprta,
svinčnik in krivček, ki ga je ošpičil –,
v tihem zavetju senčnatega vrta,
okinčana z zbledelim drekcem ptičjim,
in čas stoji – in veter se je ustavil –
in palček mavčnat, sin čezplotni kiča,
in ladja v mrčnati morja daljavi
in kar nam je obljubil naš Zveličar
in sleherna bil trave v nebes mili
stoji, tako rekoč vanj raste, zdaleč,
petelin, vzmahujoč spočito s krili
– kure okrog so gledat ga obstale –,
stoji na gnoju, vse stoji za hipec,
ko se zalotiš, še s sledjo nasmeha,
'Živim in bom umrla –', – in iz lipe
sinica spet se peti ne upeha.