Iztok Osojnik
Resnica
Resnica
Gospod Danes je razmišljal:
resnica ni pomembna, pomembno je, kaj ljudje mislijo.
Primer: oče, ki umira nasproti sobe, v kateri hrope
človek, ki je v veliki meri zakuhal klanje na Balkanu
(Stane Dolanc, prikazen zmanjšana na grgranje in komo).
Ob očetu sem bil, ko je nezavesten ležal na nevrološki
kliniki (nevredni tega imena). Bil sem pri njemu v
trenutku, ko se je zbudil iz enomesečne kome in me
pogledal s praznim začudenjem v očeh. Ob njem
sem bil tudi, ko so ga iz bolnice na silo odpeljali v dom
v Mengeš. In tudi, ko nam ga je končno uspelo spraviti
na Kolezijo, kjer je danes že dvakrat odpotoval med
nedosegljive sence na oni strani. Ampak ko je bil
buden, me nekajkrat ni bilo.
In oče zdaj za vedno odhaja na ono stran,
z mislijo, da ga je njegov najstarejši sin pozabil.
Nepovratna in nepopravljiva misel, dokončnost kot taka,
ki je nobena zgodovina ne more popraviti.
In nasprotno? Kaj če je pomembna resnica,
ne pa kaj ljudje mislijo?
In do kam seže? Tja čez človeški svet,
od koder naj bi prihajali
primarni vzgibi za tok sveta?
Gospod Danes je razmišljal, ampak odgovora ni dobil.
Odgovor se bo mogoče dobil sam.