Lucija Stupica
Pesmi iz drugega nadstropja
Pesmi iz drugega nadstropja
Drugo nadstropje je ubijalo pesmi.
Nekaj je bilo na njih, kar jih je
spoznalo za krive. Ujetnike svojih spolov.
Nekaj jih je pozabilo na svoje proteze v ustih
in so zaman lomili zobe. Ni bilo
staršev, da bi pazili nanje, ni bilo sedanjosti,
da bi preprosto obstajali. Preteklost jih je
sunila v prihodnost. Brez obrestovanja.
Obresti so zapadle z njihovo mladostjo.
Drugo nadstropje jih je postaralo,
izdolblo v jutra polna nepričakovanja,
jim položilo strah v oči - kot ljudem,
ki so ob svetleči belini platna
iskali izhod iz dvorane,
polni vneme, da potisnejo svoje breme
čez prag in ga zakopljejo v sveže zapadli sneg.
Po filmu Pesmi iz drugega nadstropja, režija Roy Anderson