Hugo Claus

الهولندية

Mateja Seliškar

السلوفانية

ENVOI

Mijn verzen staan nog wat te gapen.
Ik word dit nooit gewoon. Zij hebben hier lang
genoeg gewoond.
Genoeg. Ik stuur ze 't huis uit. ik wil niet wachten
tot hun tenen koud zijn.
Ongehinderd door hun onhelder misbaar  
wil ik het gegons van de zon horen
of dat van mijn hart, die verraderlijke spons die verhardt.

Mijn verzen neuken niet klassiek,
zij brabbelen ordinair of brallen al te nobel.
In de winter springen hun lippen,
in de lente liggen zij plat bij de eerste warmte,  
zij verzieken mijn zomer
en in de herfst ruiken zij naar vrouwen.

Genoeg. Nog twaalf regels lang op dit blad  
hou ik ze de hand boven het hoofd
en dan krijgen zij een schop in hun gat.
Ga elders drammen, rijmen van een cent,
elders beven voor twaalf lezers
en een snurkende recensent.

Ga nu, verzen, op jullie lichte voeten,  
jullie hebben niet hard getrapt op de oude aarde
waar de graven lachen als zij hun gasten zien,  
het ene lijk gestapeld op het andere.
Ga nu en wankel naar haar
die ik niet ken.

© De Bezige Bij & Hugo Claus
من: Gedichten 1948-1993
Amsterdam: De Bezige Bij, 1994
الإنتاج المسموع: Het Beschrijf, 2004

Envoi

Moji verzi še zmeraj zevajo.
Temu se ne bom nikoli privadil. Dovolj dolgo
so tu stanovali.
Dovolj. Iz hiše jih vržem, ne bom čakal,
da se jim prsti na nogah ohladijo.
Rešen njihovega blodnega trušča,
hočem slišati brenčanje sonca
ali svojega srca, te spužve zahrbtne, ki trdí.

Moji verzi ne kavsajo klasično,
prostaško brbrljajo ali se ošabno bahajo.
Pozimi jim ustnice pokajo,
poleže jih že prvo pomladno sonce,
uničujejo mi poletje
in jeseni dišijo kot ženske.

Dovolj. Še dvanajst verzov, le še ta list
jim bom držal roko nad glavo
in potem jih brcnem v rit.
Drugam pojdite gnjavit, rimat za dva centa,
drugam trepetat za dvanajst bralcev
in smrčečega recenzenta.
 
Lahkih nog pojdite zdaj, verzi,
niste stopali trdo po tej stari zemlji,
kjer se grobovi režijo, ko zagledajo svoje obiske,
prek mrličev naložene mrliče.
Pojdite in odtavajte zdaj k njej,
ki je ne poznam.

Prevedla Mateja Seliškar Kenda
From: Ruimte. Antologija sodobne poezije iz Flandrije.
Društvo slovenskih pisateljev, 2009