Glej, ženska – dobro bilo ji je sesati v čudoviti reži pod vrati,
kjer ogenj ne izgublja se v čredi ovac, le žari čudovita senca
moja, ko svilo sem iskril; puh na prsih, sesek rjav,
nogavičke pa k podvezicam so lezle na smrdljivi trofejni govorici.

Sem – moj oče pri štiridesetih. Še se me spominja: kako sva poljubljala se
skozi tulec za naboje – fju-fju, in v bunkerjih preklinjala, ko česala sva
generalissimusove kite v treh potokih do pasu (kaj se greš!), do sredine
gležnjev evropskih, – tam sama Donava zgnila je kot roza vrtnica!

– Oče, šel sem skozi sebe, kot polk po vaški
peščeni ulici. Z vojaško kapo štirioglato oblak legel je
na zemski holm. Nihče se me ne spominja,
deseto leto v meni vojna besni, naši pa – bežijo.