Milan Jesih
[Za vselej je zastal otrok pred hišo]
[Za vselej je zastal otrok pred hišo]
Za vselej je zastal otrok pred hišo
in naglo stekel proč – za vselej, deček.
Odrastel bo, vzhrumel in se utišal,
potoval, ljubil, skusil troho sreče,
tu stal, se staral, sam imel otroke;
bahatil se; in stradal v suhih letih;
in živel; in strmeč v noči globoke
še upal, ded že, v zvezde poleteti
s prostosti perutnicami; in tu stal;
zamišljen molčal v sneg; stal pred seboj;
si točil časa in nesmisel hrustal,
brezzobec; vselej, nikdar in nocoj
tu dlje od vseh zamišljenih daljav;
in mrzlo ilo gluh na parah ležal
– po temnem cvetju bo žehtela veža –;
in deček navsevdilj pred hišo stal.