Uroš Zupan
Nasveti za uspešno literarno kariero
Nasveti za uspešno literarno kariero
Nič svetenja po diplomatskih salonih, rokovanja s predsedniki
in poljubljanja rok atašejem.
Nič večerij s kralji & plemenskimi starešinami, ko si v zadregi,
da ne boš znal v pravilnem vrstnem redu uporabljati srebrnega
pribora in prstov in bo polžja lupina končala v dekolteju
ali trajni ondulaciji pri sosednji mizi sedeče dame,
čeljust v kozarcu s šampanjcem, vse skupaj
pa v spominih in dnevniku.
Nič festivalov & branj – Oh, kakšna eminentna družba.
Naj padeta name svetloba in dinamit Alfreda Nobela
ali pa vsaj zvezdni prah s Pulitzerja. Tri dni se ne bom
umival in krtačil. Talent je sigurno nalezljiv.
Nič polnočnih klicev prevajalcem – Ali ne vidite te iluminacije?
Nevidni dinamo proizvaja novo vrsto energije. Ko bo
zmanjkalo nafte, bo poganjala avtomobile in letala.
Leta sem kopal podzemske rove, se dogovarjal,
vzdrževal korespondenco, trepetal pred boljšimi
in brezbrižnejšimi. Nikogar nisem pustil zraven.
Mladi feni takoj pristopijo in mi vzamejo prah od nog.
Nič več menjam tri srednje dolge pesmi, prevedene v
linguo franco, za dva haikuja, prevedena v slovenščino.
Če vam menjalniški tečaj ne ustreza, lahko po potrebi
odstopim še zobno ščetko, ženo, človeško ribico, idrijske
čipke in vile.
Nič več obraz in skrivnostni solipsizmi v Mladem konstruktorju,
Astrofiziki za začetnike, Reviji za vzgojo termitov in podlasic ...
Nič tehtanja knjig in najemanja izvoščka, rikše, tovornjaka,
da jih dostavi na časopisno hišo – še pred tem
pa odposlano cirkularno pismo, če ga nemudoma ne razmnožite
in ne objavite po vseh redakcijah & rubrikah, vključno s Svet,
Reportaže in zanimivosti, Šport, Iskrice in Osmrtnice,
vam bodo zgorele postelje & računalniki, napadli
vas bodo roji kobilic, presahnil bo vaš tako ali tako
sumljiv novinarski navdih.
Nič dviganja kozarcev, zazidavanja v generacije –
če boš vztrajen in prijazen, boš kanoniziran.
Nič prišli smo, da bi vladali, imamo fantastične trgovske
potnike, govorijo petnajst jezikov, vključno s svahilijem
in sanskrtom. Naše tajnice zmorejo 500 udarcev na minuto.
Navezali smo stike z Eskimi, ljudožerskimi plemeni na Novi
Gvineji in Atlantido. Zadnjič smo faksirali steklenico
avtohtonega vina in lipicanca v Gano.
Še in še zapiramo okna naših studiev, a veter
vedno najde špranje in neprestano razmetava
po sobi nepopisane papirje.
Nič obšolskih dejavnosti.
Nič obliterarnih dejavnosti.
Nič literarnih dejavnosti.
Pusti drugim, naj na ramenih nosijo Parnas, Panteon,
Akademijo, častne doktorate in nesmrtnost. Se vozijo
v limuzinah z zatemnjenimi stekli. Naj groupies z njih trgajo
obleko. Pusti political correctness. Urejanje sveta in države.
Tvoje je, da sediš od bajerju, gledaš race, žuliš vodo,
bereš Uvod h Krstu pri Savici & Dumo in futraš krape.
Nič. Nič. Nič.
Poezija se ne začne z velikim pokom, ampak s cviljenjem.