SONETA IZ CIKLA ROTITVE 12

še so skrivnosti še v svetlobi
v krčih vod v rezilih trav v sli
sap v vrtinčenju prahu

so skrivnosti ki plešejo z otroki
poskakujejo zvezdne pošasti v črni temi
niti niso spenjene le oh na vrhu na dnu

so še bolj v kaplji na valu v odblesku
ki ga ta nosi in z njo krhka kruto drobi
drugo v drugi se čudi plamenu

sebe ko se v drugi z zublji množi v skrivnosti
izginja da ne izpuhti v tem trohljivem svetu
nič ne propade na slepo kar gre naproti

v rosi ali pišu ko kaplja na bilki proti nebu
z zvezdo se meri v blišču priča exegi momentum