Akordi II

à Reverdy

O fant, kam drsaš, v jezi 
na drsalkah ne poznaš smeri.

Je vesolje, kamor te nosi in se drsalke
več ne stikajo s tlemi pod tabo.

Ali plesalci tu na glavah plešejo 
ali samo padajo
in so globoko v naglem padanju.

Drobne pike so planeti in drsalke 
vsake toliko zdrsnejo z ukrivljene ploskve.

Je to ples o plesu, ali zemlja že 
ves čas pleše in je tvoje drsanje le želja.

Če se premikaš s tako naglico, te sploh 
še kdo ustavi, vidi sneti drsalke.  

Dober drsalec si, tvoje drsanje 
je let okruškov kometa v kozmosu.

Si kdaj videl utrinke, zagledal 
bliske, nenadne, zaslišal velike poke.

Je razneslo tvoj notranji, človeški glas ali 
se je izustil molčečnež, ki se prej ni še nikoli.

Ah, treseš se (ko zadrsaš v praznino),
drsalke ječijo: Ne obžaluj ničesar.