Niko Grafenauer se je rodil leta 1940 v Ljubljani, kjer je tudi končal študij primerjalne književnosti na Filozofski fakulteti. Najprej deloval kot svobodni umetnik, potem urednik na založbi Mladinska knjiga, danes pa ureja Novo revijo in kulturno-politični mesečnik Ampak.

Objavil je devet knjig poezije: Večer pred praznikom (1962), Stiska jezika (1965), Štukature (1975), Pesmi (1979), Palimpsesti (1984), Izbrisi, elegije (1989), Samota (1990), Vezi daljav (izbrane pesmi) in Odtisi (2000); piše pa tudi poezijo, prozo in radijske igre za otroke in mladino, eseje in prevaja, predvsem nemške pesnike (Friedrich Hölderlin, Paul Celan, Gottfried Benn, Hans Magnus Enzensberger idr.). Njegove pesmi so prevedene v več jezikov. Grafenauer je bil za svoje delo večkrat nagrajen, med drugim je leta 1997 dobil Prešernovo nagrado.