Gospod Danes razmišlja

Konec koncev v pesmi vedno obstaja osebek.
Gospod Danes prelista še nekaj strani:
zadnja večerja je nekaj posebnega.
Štafelaj se trikotno razkorači 
in gospoda Danes prešine antropološka vročica.
Pomisli na trinožno Venero s Sicilije
Ki se rojeva iz svojega mednožja. 
Z jezikom si povrta po vrzeli v dlesni
in pomisli na rakavo tvorbo v ustih Sigmunda Freuda.
Gospod Danes, gospod Danes, se oglasi iz jedilnice 
Mila Kačičeva (čez mesec dni je umrla). 
Naj bo realnost sveta še tak simulakrum,
naj bo še tako ekstatična (in stiska njen nepreseženi 
ventil), zahteva objekta je neizogibna do dna vesolja.
Hej, gospod Danes potegne iz žepa šop metafor.
Sledi preučevanje. 
Veliko je še treba premisliti – 
in zakaj ne bi tega storil zdaj?
Mi veš povedati en sam razlog proti?
Danes so mi objavili knjigo, je rekel gospod Danes.
Ptica moje modrosti je krokar.
Drseča čez grafitno sinjino niča.