PSIHA (2)

Z razdaljami omrežen dan
in noč, odvrnjena. zrak
iz karbona, z dihanjem zmehčan,
a od spominjanja težak.

dotik najvišje obmejenosti
v objemu. čvrsta gostosevnost
bližine, a v času s sencami
pokrita hladna neizmernost.

v sredici lahkega svetal trepet
in sled zarisana iz ravnovesja
zvezd na neznanem, je pogled?

s čim izgubljenim obtežen?
v zraku zamah, bel blesk slovesa,
z roko mehko v noč položen.