Aleš Šteger
Dieses Gedicht liegt in folgenden Übersetzungen vor:
DIE NUSS (Deutsch)
WALNUT
(Englisch)
OREH
Ostal si praznih rok in v rokah imaš oreh. Sprva ga stiskaš in skrivaš kot kako čarovnijo, Toda potem stisne vse tebe in veš, da moraš Odgovoriti in s tem ubiti čarovnika, da bi preživel. V središču oreha je jedrce, toda jedrce te ne briga, Rešitev rabiš, ki je zapisana na notranjosti lupine. Stiska je prehuda, zato stisneš prazno pest in ga zlomiš. Oreh umolkne, počeni znaki postanejo nedoumljivi In odgovor sfingičen, a skozi razpoke smukneš v notranjost In poješ jedrce. Tako si izdolbeš prostor. Tako postaneš ti jedrce. In jedrce postane ti. Ti počepne in čaka, Da se lupina okrog njega zarase. Kot nekakšen fetus Čepi in čaka in v orehu je vedno manj svetlobe In vedno manj ran. Počasi lahko prične ti brati znamenja In znamenja so vedno bolj cela. Ti bere na glas, a ko pride skoraj do konca, Se lupina zaraste in okoli ti se znoči. V temi ujeti ti sliši, Kako iz cilindra skoči beli zajec z morilskimi sekalci, Obstoji pred orehom in ga nepremično gleda.
