Visoko poletje na provincialnih bazenih

Ta neslišna glasba ima mnogo variacij. Hkrati
opisuje sedenje tujca na ogretih betonskih ploščah
in nezavedno okrutnost otrok. "Poglej me. Moja 
ponudba je boljša, zavarovana s hitrostjo in gibi
zagorelega telesa. Ni mogoče bolj skladno hoditi v

korak s časom. Drugače pa se bom hitro pogasil in
utopil v provinci. A tega še ne vem." To bi te moralo
zanimati, ne voda, ki vrti nemi film na plavem premazu
in spreminja jamske slikarije v vijugaste poteze abstrakcije.
Le kdo si s tem lahko pomaga? Nobene koristi

od lepote. Vstani in se spoglej s preteklostjo.
Nože je že zaprla in jih umaknila z dosega
misli. Nima se smisla utrujati v borbi z njimi
in zamujati zadnjih snopov zmehčane svetlobe.
V vodi bo šola, skozi katero si se s težavo

prerinil, ponovno odprla vrata. (Tokrat brez strahu
pred ponedeljki in nepredvidljivimi začetki.)
Potopil se boš in se s prsti držal za luknje filtrov.
Dolgo ne boš priplaval na površje, kot da bi končno
spoznal zablodo in tudi v dnu videl pokrov neba.