POTOVANJE

Kamorkoli boš šla,
Kjerkoli se bo tvoja senca pomešala s tujci,
Vedi, da se tja, kjer te čakam, več ne vrneš,
In da ta, ki te čaka, nisem več jaz.
Zato: hodi po sencah. Naj te kot leteča preproga 
Dvignejo v zrak in odnesejo na drugo stran srca.
Tam boš varna šla dalje in vse, kar bo ostalo,
Se bo pomešalo s prihodnjim.
Tako boš dobila belo kri, ki bo iskala noč v njegovi.
Zaspi: naj te ledene reke nesejo zaprto v cvetu tja,
Kjer ni žeje in so žile svobodne. 
Od daleč boš prišla,
Se na prašniku zbudila spremenjena in začutila,
Da prihaja tudi on, ki zraven tebe spi, od daleč.
Prepoznaj ga; vedi, da sem jaz,
In da sva na pričetku novega potovanja ponovno doma.