Ana Pepelnik
premik
premik
Včasih prehodim kilometre
in letam z muhami.
Oboje v krogu. Posedanje
na balkonski stopnici meni
ne pomeni gozda. Le sprehod
po vrtu. Z očmi do vogala hiše
ki je ovita z gumijasto cevjo.
Šumi in pušča. Tanka stvar
polna vode. In presega misli
ker je povsem neškodljiva.
Vmeša se samo da zmoti
in preseka glasbo
ki drsi po sobi. In potem: zakaj
vrabci vedno čivkajo. Naj to delajo
z občutkom. Kot grlice
ki začasno posedijo v tujem
gnezdu in se napovedujejo v mislih.
Zmešnjava je velika. To pomlad
nihče nima pravega doma
in na televiziji je napoved za sušno
obdobje. Ampak zemlja bo dala
od sebe veliko rdečih barv in radiča.
Vedno je tako. Le vmes se malo utrudi
kot drobni hrošč na balkonu
ki slučajno pade z ograje med jagode
na hrbet poln rumenega prahu.